Sandra Zupanc, kot je njeno pravo ime, ločitve ni obešala na veliki zvon. »To je najina stvar, ločitev je bila prijateljska in sporazumna, nobenih dram ni bilo, enostavno ni šlo več, najina ljubezen se je spremenila, ni bilo več iskrice, odtujila sva se, morda sva se preveč ukvarjala z otroki, ne s partnerskim odnosom. Sva pa oba takšna človeka, da ne želiva biti v odnosu samo zato, da nisva sama ali zaradi otrok, zato sva skupaj sprejela odločitev, da bo tako boljše za vse. Ostajava pa v dobrih odnosih in se zelo spoštujeva.« Ker imata deljeno skrbništvo nad otroci, 17-letno Ano, 15-letno Nino in 12-letnim Matijo, sta še vedno ves čas v stikih in se zdaj morda celo bolje razumeta, kot sta se prej. »Seveda si na začetku ranjen, ampak lepo je videti, ko si daš čas, zbereš svoje misli in zgradiš čisto nov odnos na drugačnem nivoju. In življenje poteka naprej morda še bolj sproščeno.«
Kdo sem brez tebe?
Svojo izkušnjo je Sendi delila v pesmi Z drugimi očmi. »To je res neko posebno obdobje v življenju, nekako izgubiš tla pod nogami, ker smo sicer prepričani, da kar imamo, bo večno, in to jemljemo za samoumevno. A odnosi, partnerski ali prijateljski, se lahko hitro sesujejo, ker danes vsi samo hitimo, vse je nekako 'instant'. V naši tradiciji smo tudi sprogramirani, da smo s partnerjem eno, moja druga polovica, radi rečemo, kar je zelo narobe. Če pride do razhoda, se ti zato sesuje svet in zazdi se ti, da sam kar ne obstajaš več. 'Kdo sem brez tebe?' se sprašujem v pesmi. Tudi obstaja neka stigma, če si samski, brez družine. Po ločitvi sem se morala na novo sestaviti in sem res na vse začela gledati z drugimi očmi. Ugotovila sem, da moram sebe postaviti v ospredje. Odkar sem ločena, res veliko delam na osebni rasti, ogromno berem, se udeležujem raznih delavnic … V zadnjih dveh letih sem se res našla in se zdaj dejansko boljše počutim.«
Zadovoljna sama s sabo
Se morda že počasi ozira za novo ljubeznijo? »Zaenkrat še ne, me sicer pogledi vlečejo v kakšno smer, ampak si želim dati čas, da ne bežim v nek odnos, še preden bom zares pripravljena. Prepričana sem, da moraš biti najprej zadovoljen sam s sabo, da lahko zares iskreno odpreš nekomu svoje srce. Pa tudi toliko dela imam trenutno, da za to sploh ni časa: promocije, koncerti, poučevanja, otroci ves čas nekaj potrebujejo …« Je pa, vsaj kar se zadovoljstva sama s sabo tiče, Sendi na dobri poti. »Sprejela sem sebe, kakršna sem. Imam 51 let in vem, da se absolutno ne morem primerjati z dvajset ali tridesetletnicami – in se tudi nočem! Zadovoljna sem s svojim videzom, ko se pogledam v ogledalo, sem si všeč. Tistim, ki jim nisem, pa me ni treba gledati,« se zasmeji in doda, da se je ob vrnitvi na odre na začetku težko sprijaznila z opazkami drugih, zdaj pa jo ne ganejo več. »Ni pomembno, kaj si mislijo drugi, ampak kako se dojemaš sam. Moji vzornici sta Meta Močnik in Branka Kraner iz skupine Pepela in kri, s katero že dolgo časa sodelujem. Sta gospe v letih, ampak kako jih znata nositi! Njuna energija in sijaj v očeh sta fantastični. Ženske se moramo res same začeti bolj ceniti, potem nas bodo tudi drugi.«
