Zakaj so risanke izjemnega pomena na prav vseh področjih otrokovega razvoja?
So praviloma prvi stik otroka z mediji in sodobni vstop v svet domišljije. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo. Zato je tudi tako zelo pomembno, kakšne risanke gledajo: kakšni sta vsebina in estetika, kako so v njih obdelana čustva, kakšen je jezik, interpretacija. Čisto sveža priporočila, ki jih te dni predstavlja združenje slovenskih pediatrov, odsvetujejo gledanje medijskih vsebin pred drugim letom, ker otrok v tem obdobju za zdrav razvoj potrebuje predvsem žive aktivnosti in stike, iz kateri se uči. Sama pa pravim, da je najpomembnejša izbira kakovostnih vsebin, ki so primerne otrokovi starosti, pa tudi to, da je ob otroku vsaj na začetku vedno odrasla oseba, ki gleda z njim in mu je v oporo, ter da je to le ena izmed pisane množice aktivnosti, ki jih ima otrok vsak dan na voljo.
Glede na to, da ste psihologinja: verjetno je nujno treba paziti, koliko časa otrok preživi pred televizorjem in kaj gleda, kajne?
Kot rečeno, naj bo to le ena izmed aktivnosti, med množico vsega ostalega, kar ima otrok na voljo čez dan. Če so aktivnosti uravnotežene, ne vidim težave pri tem, da si ogleda tudi kakšne televizijske vsebine, še posebno če so skrbno izbrane. Težava nastane, če je to prevladujoča dejavnost in če otrok gleda vse po vrsti oziroma popolnoma brez kritične presoje ali izbora.
Kakšna naj bi bila kakovostna risanka za najmlajše oziroma kako jih izbirate za Živ žav?
Primerne morajo biti za predšolske otroke: imeti morajo like, s katerimi se lahko otroci povežejo, vsebino, ki jim je blizu in je privlačna, humor, ki ga razumejo in jih zabava. Ne smejo vsebovati nasilja, vsebine pa morajo biti v skladu z našimi vrednotami. Pomembna je tudi animacija, izbiram različne likovne podobe in tehnike animacije, ker verjamem, da se s tem krepi estetski čut otrok. Pomembno je, da risanke otroke jemljejo resno, da so zgodbe prikazane z vidika otrok in prikazujejo reči, ki so jim pomembne. Da otrokom odpirajo prostor, kjer se dobro počutijo, jih opogumljajo in navdihujejo. Ter jim sporočajo, da je čudovito, da so točno takšni, kot so.
Ste v vsem tem času v otroškem programu ugotovili, kakšni liki in glasovi najbolj pritegnejo najmlajše?
Otroke praviloma pritegnejo liki, s katerimi se lahko povežejo, ki so jim podobni, imajo kakšno lastnost, ki jo prepoznajo tudi pri sebi, ali pa kakšno takšno, ki bi si jo želeli imeti. Majhni junaki, ki ukanijo velike in močne like, so odličen magnet za otroke, to jih zabava, hkrati pa jim daje sporočilo, da tudi oni sami zmorejo marsikaj ter niso nepomembni in nemočni. Pri glasovih pa verjamem, da otroke najbolj pritegnejo tisti, ki jih pravzaprav ne zmotijo, ki zvenijo prijetno, toplo in naravno.
Katere so bile risanke vaše mladosti?
Rada sem imela blagozvočne risanke s pripovedovalcem, kot je bila na primer Palček Smuk. In res sem imela rada risanko Robin in Rozi iz Školjčnega zaliva. Ne vem, kaj je bilo prej: moja ljubezen do morja, ki me je pritegnila k tej risanki, ali ta risanka, ki me je s svojim vzdušjem navdušila za morje. V vsakem primeru pa sem bila redna in zvesta gledalka ter sem v vsakem starostnem obdobju imela svoje najljubše risanke.
In katere so »vaše« risanke, ki jih kot mama gledate s svojima otrokoma?
Fanta sta že v obdobju, ko ocenjujeta, da sta prerasla Živ žav, in rada pobegneta na komercialne postaje. Tega jima ne zamerim, verjamem, da se s tem oblikuje njun širši pogled na medijske vsebine. Še posebej pa ne zato, ker mi vedno znova povesta, da je kakšna sinhronizacija res slaba. Če jima je vzgoja z Živ žavom dala kritičen občutek za jezik, je moja naloga opravljena. V resnici velikokrat skupaj gledamo risanke v Živ žavu in takrat prisede tudi najstnik. To je čar skupne dejavnosti, trenutek bližine, pa tudi dejstvo, da bo otroka dobra zgodba in navdihujoča animacija vedno pritegnila, ne glede na to, koliko je star. Pogosto ju vprašam tudi za mnenje, ko se odločam o nakupu pravic za kakšno novo risanko. Pogledata in takoj povesta, ali je za nas, torej za nacionalno televizijo, ali pa je bolj za komercialno televizijo. Očitno sta dojela, v katerih detajlih so razlike.
