Leta 2004 so pod njegovim prvim urednikovanjem nastale kultne razvedrilne oddaje nacionalne televizije, od Tistega lepega popoldneva do provokativne satire v Hri-Baru in oddaje Spet doma. Ko se je Vanja Vardjan televizijskega razvedrila leta 2010 lotil drugič, je z oddajo Misija Evrovizija med redne gledalce pripeljal tudi mlade, z oddajo Moja Slovenija pa se je razvedrilo na TV Slovenija vrnilo k formatom kviza.
V čevlje prvega moža razvedrila na nacionalni televiziji je tretjič stopil pred dvema letoma. In ker se nam v letu 2021 končno obeta povsem nov format glasbene oddaje, ki jo nestrpno pričakujejo predvsem glasbeniki, sva imela skozi prijeten pogovor dovolj razlogov, da sva se dotaknila televizijske zabave pri nas in tudi širše.
Začniva naprej pri Emi 2021, ki bo eden izmed prvih večjih projektov razvedrilnega programa v letu 2021. Kakšen izbor se nam obeta prihodnje leto?
Ema 2021 bo naslednje leto seveda drugačna, saj izvajalko, ki nas bo zastopala, že poznamo. Zaradi letos iz že znanih razlogov odpovedane Pesmi Evrovizije nas bo zmagovalka Eme 2020 Ana Soklič zastopala naslednje leto. Po pravilih Zveze evropskih radiotelevizij (EBU) pa seveda z novoizbrano skladbo. Na vabilo avtorjem oziroma producentom, ki smo ga objavili julija, je prispelo kar 191 prijav, kar je rekordno število!
Je pa potek Eme 2021 (žal) odvisen tudi od pandemije, tako da vzporedno pripravljamo več scenarijev, več različic izvedbe Eme. Nekateri ukrepi nam trenutno ne omogočajo klasične izvedbe prireditve. Spremljamo situacijo, ki se spreminja iz tedna v teden, tako da dokončne odločitve, katerega izmed načrtovanih scenarijev Eme 2021 bomo lahko izvedli, še nismo mogli sprejeti.
Se nam pa obetajo spremembe pri glasbenih oddajah, saj namesto oddaje Slovenski pozdrav, ki se poslavlja, pripravljamo nov format oddaje.
Takoj za tem pa sledi Popevka 2021, kajne?
Podobno kot za Emo velja tudi za Popevko. Čeprav bo Popevka šele aprila, upamo, da bo situacija do takrat boljša.
Popevka namreč temelji na živi izvedbi skladb ob revijskem orkestru RTV Slovenija. Nastop ob revijskem orkestru je namreč enkratna priložnost, za naslednjo leto pa pričakujemo tudi prijave kakšne (sodobne) glasbene skupine, saj jim bomo skušali omogočiti tudi samostojen nastop v živo.
Tudi nasploh želim spomniti, da festival Popevka ne pomeni festivala skladb, ki zvenijo kot v zlatih letih popevke, ampak želimo, da je to festival sodobne slovenske glasbe, ki omogoča nastop popolnoma v živo. In verjamem, da je to glasbenikom prej odličen izziv kot ovira.
Kaj vse si še lahko obetamo od razvedrilnega programa v prihodnjem letu, glede na to, da se počasi pa vendarle sprejema programski načrt za leto 2021?
Program razvedrilnega programa za leto 2021 je, kar se tiče nas, že pripravljen. Na sporedu ostajajo oddaje, ki so uspešne in imajo izredno dobro gledanost. Predvsem bi tu izpostavil oddaji Joker in Kaj dogaja?, ki imata tudi odličen odziv v javnosti. Prav tako ostaja v nedeljski shemi Vikend paket, saj gre za oddajo, ki ne pomeni večjega stroška. Se nam pa obetajo spremembe pri glasbenih oddajah, saj namesto oddaje Slovenski pozdrav, ki se poslavlja, pripravljamo nov format oddaje. Gre za glasbeno-razvedrilno oddajo, ki bo vsebovala vse bistvene elemente, ki so značilni za takšne oddaje – se pravi glasbo, humor in tekmovalni del. S tem, da bo glasba žanrsko bolj raznovrstna in da se bo ob hišnem bendu izvajala v živo. Poleg tega pripravljamo še eno glasbeno oddajo, ki bo zajela bolj zahtevne gledalce in v kateri se bodo predstavile tudi glasbene novitete ter da glasbenike spoznamo v neki drugačni luči, kot smo jih recimo poznali do sedaj.
Ena sezona, 12 oddaj, ki na največji komercialni televiziji pri nas, če sem prav obveščen, stane toliko, kolikor znaša tretjina celoletnega proračuna razvedrilnega programa na TV Slovenija ali pa celo več. Mi moramo pa danes recimo za denar, ki ga imamo sedaj na voljo v celem letu, pokriti vse oddaje, ki jih delamo.
Omenili ste glasbeno oddajo ... Se nam morda s tem obeta podoben format glasbene oddaje, kot je A strana na hrvaški televiziji, ki je priljubljena tudi pri nas? Sprašujem zaradi tega, ker glasbeniki večkrat potarnajo, da na TV Slovenija ni več glasbenih oddaj ...
Dobro vprašanje. Ker je tudi mene zanimala A strana, sem si v Zagrebu pobližje ogledal, kako jo delajo. Naj vam zaupam, da ta oddaja stane okrog 50.000 evrov, torej petkrat več kot ena naša oddaja v najboljšem petkovem ali sobotnem terminu. Je pa tu še ena zanimivost glede te oddaje, ki je verjetno gledalci ne poznajo. Gre za oddajo, ki ima vrhunsko glasbeno produkcijo, pri gledalcih pa vendarle ni imela takšne gledanosti, zato je HRT ne producira več in dela tuje formate oddaje, kot je na primer The Voice.
In za konec, da ne bo pomote, gre res za vrhunsko oddajo, ampak nisem najbolj prepričan, kako bi bila sprejeta pri splošnem občinstvu ob koncu vikenda. In če nadaljujem in se tako navežem na našo novo glasbeno oddajo ob petkih zvečer … Intenca bo točno to, da bo čim več glasbe v živo, kjer bo produkcija podobna kot pri A strani, samo da bodo tu še drugi elementi, kot sta na primer humor in tekmovalni del, s katerim mislim, da bomo dosegli višjo gledanost, kot jo je A strana dosegla med hrvaškimi gledalci.
Glede na to, da ste se letos financirali po dvanajstinah, kaj to pomeni dejansko za vaše delo in oddaje?
Pravzaprav smo mi že navajeni, da se financiramo po dvanajstinah, tako da kar se razvedrilnega programa tiče, s tem nismo imeli nekih velikih težav, ne nazadnje pa smo se prilagodili razmeram. Bi pa ob tem rad poudaril nekaj drugega, kar se morda ne ve, razvedrilni program na nacionalni televiziji se pokrije s prihodki od oglaševanja oziroma, če rečem po domače, komercialni del v celoti pokrije variabilne stroške.
Večkrat se omenja, da je ljudi na RTV Slovenija preveč. Kako velika je ekipa, ki ustvarja razvedrilni program?
Pravzaprav gre za najmanjšo ekipo, ki je primerljiva s programom Plus, ki dela jutranji program in še dve oddaji. V razvedrilnem programu na TV Slovenija dela 17 ljudi. V to je vštet, poleg urednikov in kreativcev, še administrativni kader. Ob tej številki nam res nihče ne more reči, da smo neracionalni ali pa da ne delamo.
Kako je ta številka primerljiva z ostalimi evropskimi nacionalnimi televizijami?
Če primerjam s televizijami, ki so v sosedstvu, smo v razvedrilnem programu najmanjši po številu zaposlenih.
Kaj pa finančno, tudi tukaj zaostajate za drugimi televizijami?
Glavna težava razvedrilnega programa je v tem, da razpolaga – primerjalno z drugimi televizijami ali pa s komercialno televizijo – z dosti manjšo količino denarja. Kljub temu moramo tekmovati in cel teden pred osrednjimi poročili zagotavljati visoko gledanost. Ob vikendih pa mora biti takšna gledanost, da je oddaja upravičena vložka. Če se za zaključek glede financ vrnem 16 let nazaj, ko sem bil odgovorni urednik razvedrilnega programa, imamo recimo sedaj pol denarja manj kot takrat.
Dolga leta nazaj je bil razvedrilni program paradni konj nacionalne televizije, danes pa se vse prevečkrat zdi, kot da je vse skupaj »nebodigatreba«. Se morda motim?
Prej bi dejal, da ni dovolj sredstev za program oziroma ga ni dovolj za vse programe. In zato so vsi programi v svoji programski ponudbi omejeni, tako da jaz ne bi mogel reči, da je razvedrilni program edini, ki ima težave. Mislim, da imamo vsi težave s tem, saj če recimo omenim kulturno-umetniški program … ta bi si gotovo želel ustvarjati več domačih serij, pa jih ne more.
Skupaj z Valom 202 smo letos posneli toliko koncertov glasbenikov kot še nikoli do sedaj.
Če bi imeli večji mošnjiček ali pa vsaj takšen, kot je bil nekoč, kaj vse bi ponudili gledalcem, česar recimo danes ne morete?
Zagotovo takšen stil oddaje, ki smo ga poznali, ko je nedeljske večere vodil Mario Galunič. Čeprav se moramo zavedati, da danes popolnoma enaka oddaja ne bi bila uspešna, sploh ker so v tem času gledalci postali bolj zahtevni. Vseeno pa mislim, da bi Mario danes zagotovo naredil takšno oddajo, ki bi znova privabila širši krog gledalcev.
Poleg tega bi šla skozi še dva formata, in sicer v smislu resničnostnega šova, kjer gospodinje kuhajo na vasi, kar lahko recimo spremljajo v Nemčiji in Švici. Drugi format pa je potopisnega značaja, kjer bi skupina ljudi odkrivala lepote naše dežele.
Lahko vam zaupam, da smo našli zanimiv način, kako bodo najbolj popularni glasbeniki lahko nastopali pri nas, ne da bi s tem kršili omejitve v zvezi z epidemijo.
Ob tem lahko povem še eno zanimivost, glede na to, da govoriva o oddajah … V evropskem televizijskem prostoru velikih šovov, za katere mislimo, da so nujni, praktično ni več. Tu so zadnje čase predvsem kvizi, resničnostni šovi ter oddaje, kot so talent šovi.
Te tri zadeve trenutno prevladujejo v zabavnem svetu. Izjema so le sosedje Italijani, ki imajo še vedno variete program, ker ga imajo radi in ker so navajeni na takšen format. Predvsem pa imajo Italijani dovolj finančnih sredstev za produciranje takšnih oddaj. Drugje pa česa podobnega, kot je bilo recimo značilno včasih, praktično ni več, ne na HRT in ne na ORF.
Omenili ste šove … Kako pa to, da za nacionalno televizijo ni zanimiv format oddaje, kot je recimo Slovenija ima talent?
Takole bom povedal: Ena sezona, pomladni del, 12 oddaj, ki jo dela največja komercialna televizija pri nas, če sem prav obveščen, stane toliko, kolikor znaša tretjina celoletnega proračuna razvedrilnega programa na TV Slovenija ali pa celo več.
Mi moramo pa danes recimo za denar, ki ga imamo sedaj na voljo v celem letu, pokriti vse oddaje, ki jih delamo, kvize pred dnevnikom, prime time oddaje za vikend, Emo, Evrovizijo ter še druge festivale, poleg tega pa snemamo še koncerte glasbenikom.
Kot zanimivost naj tu še povem, da smo skupaj z Valom 202 letos posneli toliko koncertov glasbenikov kot še nikoli do sedaj. Glede na to, da glasbeniki nimajo možnosti nastopati v oddajah, smo se zavestno odločili, da posnamemo te koncerte.
Kaj pa sicer sami najraje spremljate na televiziji, če sploh? So to filmi, dokumentarne oddaje ali pa imate televizije že v službi dovolj?
Poleg razvedrilnih oddaj spremljam na TV Slovenija dokumentarne oddaje in informativni program ter seveda kakšen dober film.
Preden zaključiva, ne moreva mimo silvestrovega, na katero pa letos ne bo Silvestrskega pozdrava. Kaj potemtakem pripravljate?
Tokrat pripravljamo mešanico različnih žanrov, od glasbe do satire in tega, da bomo nekatere ljudi predstavili v smislu, kaj vse so delali letos. Sicer pa bolj ko se bomo približali novemu letu, več bo glasbe. Lahko vam zaupam, da smo našli zanimiv način, kako bodo najbolj popularni glasbeniki lahko nastopali pri nas, ne da bi s tem kršili omejitve v zvezi z epidemijo. Naj bo to presenečenje za gledalce, in če bo šlo vse po sreči, bo oddaja na najdaljšo noč v letu potekala v živo ...
In če sva začela z Emo, končajva z Evrovizijo. Prihodnje leto organizatorji pravijo, da v vsakem primeru bo! Če sva iskrena, pa težko verjameva, da bo tako sproščena, kot smo jo poznali nekoč, kajne?
Pesem Evrovizije naslednje leto zagotovo bo. Tako kot mi pri Emi so tudi organizatorji Evrovizije pripravili več scenarijev – od klasične izvedbe tekmovanja do skrajnega scenarija, predvajanja posnetkov tekmovalnih skladb. Kolegi nizozemske televizije se res trudijo in tudi mi upamo, da bomo Ano Soklič videli in slišali nastopiti na odru v Rotterdamu. Zagotovo pa tekmovanje in glasovanje bo, tako da bomo dobili zmagovalca Pesmi Evrovizije 2021.
