Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Za letošnji zaključek planinske sezone smo izbrali Primorsko, komar se je poln avtobus planincev odpeljal v soboto, 1. decembra, na pri dan meteorološke zime. Kjer se sivo skalovje spogleduje z morjem, kjer si podajata roke Kras in Istra, tam je Kraški rob, kamor smo se podali tokrat.

Naše popotovanje smo začeli v Črnem Kalu, kjer nas je nas je sprejel gospod Darko, dolgoletni sodelavec našega društva po Primorski in kot so se kasneje lahko prepričali tisti, ki ga še niso poznali, izredno dober poznavalec lokalnih znamenitosti. Pri predstavitvi Črnega Kala mu je pomagala domačinka, ki skrbi za ohranjanje in promocijo kraja ter njegovih kulturno-zgodovinskih posebnosti. Vas, ki leži v zavetju pod kraškim robom ob cesti Koper-Kozina, je dobila ime po sredozemskem hrastu črnivcu. V nekdaj veliki in stari vasi, ki danes šteje le 120 prebivalcev v 60 hišah, je mogoče najti veliko znamenitosti. Najprej smo si ogledali zunanjost Benkove hiše, ki je bila zgrajena v 15. stoletju in je najstarejši objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Tako zidovje in kot streha so iz klesanega kamna in tipičen zaobljen portal nad vhodom, kakršnih je mogoče najti še več v vasi. Ogled smo nadaljevali v lepo obnovljeni cerkvi Sv. Valentina, ki je naslednica cerkvice Sv. Lovrenca, zgrajene na začetku 18. stoletja. Tam nas je sprejel lokalni župnik in nam je predstavil nekaj podrobnosti o zgodovini cerkve, ki je bila večkrat na robu razpada, vendar so jo prizadevni domačini vedno rešili. Kot je poudarila vodička, jim je pri zadnji obnovi tudi župnik nudil vsestransko pomoč in vzpodbudo. Pred cerkvijo je zanimiv zvonik, ki pa se žal precej nagiba, trenutno je nagnjen že za približno 110 centimetrov, vendar zaenkrat še povsem varen. Vodička nas je po ogledu cerkve zapustila, mi pa smo pot nadaljevali do ostankov gradu nad vasjo, kjer nas je razveselilo sonce in prelepi razgledi daleč naokoli. Nadaljevanje pohoda je potekalo po prijetnih in uhojenih potkah Kraškega roba, kjer smo uživali v prijetni primorski klimi. Tudi živali na paši so nas spomnile, da smo daleč od Gorenjske, kjer mora živina že pozno poleti zapustiti pašnike. Srečali smo tudi planince s Ptuja, ki so svoje popotovanje poimenovale kar potepanje po deželi refoška, ki domuje v teh koncih, kar smo imeli kasneje priložnost tudi poizkusiti.

Naša pešpot se je zaključila v vasi Prapreče, od koder nas je avtobus zapeljal do naslednje tipične kraške vasice, Črnotič. Naš vodnik Darko nam je organiziral obisk pri oljarju, kjer so nas gostoljubno sprejeli, postregli in predstavili svojo dolgoletno oljarsko dejavnost. Po pokušini olja, terana in malvazije smo lahko kupili kvalitetno oljčno olje iz izvrstnih domačih oliv, ki smo jih imeli priložnost tudi poizkusiti.

Naše druženje smo zaključili v Marezigah, v prijetni lokalni gostilni z zanimivim imenom Karjol. Stari istrski slog daje gostilni prijetno domače vzdušje, ki ga nadgrajuje lokalna kulinarika in bogata paleta primorskih vin na čelu z refoškom, ki smo ga seveda poizkusili. Po okusnem kosilu smo z vinskimi užitki lahko nadaljevali v zunanji fontani, ki je urejena pred gostilno na atraktivnem razgledišču, od koder seže pogled proti Tržaškemu zalivu vse do italijanske obale.

Preživeli smo prijeten dan v družbi starih in novih planinskih prijateljev, spoznali zanimive in neodkrite točke naše razgibane domovine, skozi katere nas je popeljal gospod Darko. Še veliko je takih na tem koncu Slovenije, zato smo mu obljubili, da še pridemo. Tudi naša Dolenjska ponuja obiskovalcem vrsto zanimivosti, zato nam bodo Primorci z Darkotom vrnili obisk. Na avtobusu smo podoživeli vtise zanimivega dne in udeležencem obljubili, da se bomo tudi v prihodnje trudili pripraviti zanimiva in vsebinsko bogata srečanja, pohode in ostale društvene dogodke.