Nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič napoved ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, da bodo ZDA iz Evrope umaknile vojaško navzočnost, ocenjuje kot velik problem za evropsko varnost in varnost zveze Nato.
Strinja se z besedami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je ob pozivu EU, naj ustanovi svojo vojsko, dodal, da bo tako lahko načrtovala tudi svojo zunanjo politiko. “On izhaja iz izkušenj ene države, ki bo imela v prihodnji Evropi eno največjih in najbolje opremljenih vojsk, in to vojsko z izkušnjami iz boja,” je Jelušič odgovorila Svet24.
Fragmenti evropske vojske sicer že obstajajo. To so evropske bojne skupine, ki jih je 18, vsaka pa ima približno 1500 pripadnikov. Sodijo pod skupno evropsko varnostno in zunanjo politiko in so praviloma sestavljene mednacionalno, je spomnila obramboslovka.
“To so vojaška jedra, okrog katerih bi bilo mogoče v prihodnje zgraditi obsežnejše vojaške sile. To so dobro izurjene enote, vendar bi jih težko napotili brez soglasja nacionalnih držav,” opozarja.
Slovenija se je sicer zvezi Nato zavezala, da bo zgradila srednjo in izvidniško bataljonsko bojno skupino, vendar je šele v procesu nabave oklepnikov, okoli katerih bosta osredinjeni. Obrambni minister Borut Sajovic je prejšnji teden s finskim kolegom podpisal pismo o nameri za nakup 106 oklepnikov Patria, ki bodo v dveh tranšah dobavljeni do leta 2030.
Njena.si
Bi plačali 5000 € za 'odklenitev' bančnega računa?
Povečati se bodo morali tudi obrambni izdatki članic EU, a Jelušič poudarja, da se to ne bo realiziralo na kratki, temveč bolj na srednji in dolgi rok. Ko ameriški predsednik Donald Trump govori o zvišanju obrambnih izdatkov, se po njeni oceni nadeja predvsem tega, da bo EU vojaško tehniko kupovala na ameriškem trgu. Evropa pa mora nasprotno vlagati v lastno vojaško proizvodnjo in s tehnološkimi rešitvami, robotizacijo in droni nadoknaditi pomanjkanje vojaške žive sile.
Vlagati bo morala tudi v vrsto drugih industrij, ki ji zagotavljajo odpornost. Gre za komunikacijske, digitalne, zdravstvene, ekonomske, propagandne in druge industrije ter storitve, ki omogočajo odgovor na hibridne grožnje, je naštela nekdanja obrambna ministrica.
Trenutno napovedana pogajanja o miru v Ukrajini Jelušič razume kot "zamrznitev" konflikta, kar "v bistvu pomeni, da Evropejci čuvamo Ukrajino (za Ruse), oni pa se bodo pripravljali na naslednje napade". Po njeni pesimistični oceni bo mirovna misija v Ukrajini vzpostavljena, a le na tleh, ki jih nadzoruje Ukrajina. Na ozemljih, ki jih je zasedla Rusija, pa misije ne bo, ker bo tam Rusija izvajala suverenost in varnost. Vzporednico je potegnila z misijo UNIFIL v Libanonu, na meji z Izraelom.
Jelušič poudarja, da mirovnike praviloma pošiljajo tretje države, ki v konflikt niso vpletene. V tem trenutku pa še ni jasno, kateri mednarodni okvir bo sprejet za morebitno mirovno misijo. "Jasno je, da bo do nje prišlo, ne vemo pa, ali v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ali morda celo koalicije izbranih držav," je dejala.
A sodeč po sestanku izbranih držav EU v Parizu in sestanka Rusije ter ZDA v Rijadu so OZN iz reševanja konflikta izključili tako Evropejci kot Američani, kar je po njeni oceni nesprejemljivo.
