V letu 2024 je bilo na območju Policijske uprave Koper prijavljenih 190 primerov spletnih goljufij, kar je 37 odstotkov več kot v letu 2023 (ko je bilo prijavljenih 118 spletnih goljufij), oziroma 62 odstotkov več v primerjavi z letom 2022 (ko je bilo prijavljenih 71 spletnih goljufij). Skupna prijavljena škoda v letu 2024 zanaša 2.099.707 evra (v letu 2023 je bila 2.237.048 evrov, v letu 2022 pa 1.716.077 evrov).
Najbolj pogoste oblike
Na območju PU Koper so navedli najpogosteje prijavljene oblike spletnih goljufij:
- Phishing: lažna e-sporočila ali spletne strani, ki poskušajo pridobiti občutljive podatke (npr. bančne podatke, gesla in druge osebne podatke).
- Lažne investicijske ponudbe: ponudbe za visoke donose z nizkimi tveganji, ki se izkažejo za goljufive sheme.
- BEC goljufija (vrivanje v poslovno komunikacijo): storilci prestrežejo e-korespondenco podjetij ter v sklopu obstoječega ali novega posla (z identičnim e-naslovom podjetja) spremenijo številko bančnega računa, na katerega je potrebno nakazati denar.
- Prevare prek družbenih omrežij: goljufive ponudbe, lažna zbiranja sredstev, kraja identitet, romantične goljufije.
- Lažne spletne trgovine: ponarejene spletne strani, ki ponujajo poceni izdelke, vendar po nakazilu denarja izdelek ne dostavijo. Te goljufije so v upadu.
Pri preiskovanju tovrstnih goljufij tesno sodelujejo z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, EUROPOL-om, državnim tožilstvom in bankami. Z bankami sodelujejo pri blokiranju goljufivih transakcij in preprečevanju finančnih izgub ter izobraževanju preiskovalcev glede novih bančnih produktov in delovanju bančnega sistema.
Opozorilo državljanom
Spletne goljufije predstavljajo resno grožnjo za premoženje državljanov, zato na PU Koper opozarjajo:
- po zaznavi spletne goljufije je potrebno nemudoma o tem obveščati banko in nato čim prej s potrudili o bančnih transakcijah na najbližji policijski postaji naznaniti kaznivo dejanje;
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
- biti morate pozorni na lažniva e-sporočila in povezave do lažnivih spletnih strani bank oz. spletnih trgovcev (odsvetujejo torej, da se do spletne banke dostopa prek povezave, ki jo prejmemo v e-sporočilu);
- storilci velikokrat poskušajo žrtev spletne goljufije še enkrat ogoljufati, ker računajo na njihovo ranljivost.
Delovna skupina za preiskovanje spletnih goljufij
Za učinkovitejši boj proti spletnim goljufijam je bila na območju PU Koper novembra 2024 ustanovljena delovna skupina za spletne goljufije. Delovna skupina za preiskovanje spletnih goljufij je pričela z delovanjem 4. novembra 2024 na Policijski postaji Kozina.
V skupini delujejo policisti in kriminalisti, specialisti s področja preiskovanja računalniške kriminalitete. Skupina obravnava vsa kazniva dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika, ki so storjena z lažnivim prikazovanjem preko spleta ter so storjena na območju Policijske uprave Koper.
Cilji skupine so predvsem hitro odzivanje na prijave spletnih goljufij, poenotenje preiskav z istimi indikatorji in značilnostmi ter specializacija in izobraževanje članov skupine. Trenutno imajo v obravnavi 75 tovrstnih kaznivih dejanj, kjer znaša skupna materialna škoda okrog 400.000 evrov.
Obravnava goljufij
Pri obravnavi kaznivih dejanj goljufije sledi največkrat vodijo v tujino, od koder morajo v nadaljevanju tudi pridobivati podatke. Večina denarja oškodovancev gre preko tako imenovanih denarnih mul na različne bančne račune v tujino oziroma na račune kripto denarnic.
Podatke pridobivajo s pomočjo odredbe sodišča, kjer so pri podajanju pobude na tožilstvo vezani na kratke roke, predvsem glede na čas storitve kaznivega dejanja. Ob tem poudarjajo pomembnost takojšnje prijave na policijo kot tudi aktivno sodelovanje oškodovancev in nudenje čim več informacij in dokumentacije, ki jo imajo ali lahko pridobijo, oškodovanci sami.
Sodelovanje bank
Tudi banke aktivno sodelujejo pri ozaveščanju strank o spletnih prevarah prek Združenja bank Slovenije, SI-CERT, ter spletnih platform, kot sta Varni na internetu in Pazi.se. Kljub številnim varnostnim ukrepom in orodjem pa še vedno prihaja do prevar, zato je izjemno pomembno, da komitenti spremljajo varnostna obvestila in se nenehno izobražujejo o varni uporabi spletnega bančništva.
Če obstaja sum na prevaro v spletni ali mobilni banki, je ključno, da banko obvestite čim prej. V primeru suma zlorabe v spletni banki se je priporočljivo takoj prijaviti v mobilno banko, saj s tem lahko prekinete morebitno sejo prevaranta v spletni banki. Če pa sumite, da ste bili žrtev spletne bančne prevare, lahko reklamacijo ali sum neupravičene transakcije prijavite svojemu skrbniku ali osebno v poslovalnici. To storite čimprej.
Pomembno je vedeti, da banke ali hranilnice nikoli ne zahtevajo, da bi stranke vnašale svoje prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil. To je lahko prvi znak prevare. Če dvomite o verodostojnosti prejetega sporočila, ga raje vedno preverite neposredno pri svoji banki ali hranilnici.
