Zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča je v Istri poginil okužen pes. Pojav bolezni aujeszkega so za Istro24 potrdili na Veterinarski ambulanti Rovinj. Mitja Dodič, veterinar z Veterinarske ambulante Hrpelje je za TV Koper Capodistria dejal, da gre za bolezen, ki je v Sloveniji in evropskih državah prisotna že več let. Virus je nevaren tudi za ostale, ne zgolj za lovske pse, v kolikor pridejo v kontakt s kadavrom okužene živali. "Kadavri se lahko pojavijo bilo kje, bilo kdaj, zaradi zastrelitve živali na lovih, zaradi povozov na cesti in če so psi spuščeni prosto v naravi," je opozoril veterinar.
Virus potrjen tudi v Sloveniji
Bolezen aujeszkega (BA) ali pseudorabies je po navedbah Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ena izmed gospodarsko najpomembnejših kužnih bolezni prašičev, ki so edini naravni gostitelj virusa. Sesalci, z izjemo prašičev, predstavljajo za virus slepo ulico, ker okužba običajno povzroči njihov pogin, še preden se virus prične izločati. Za okužbo so glede na podatke očitno najbolj dovzetni psi, saj je ravno pri njih v Evropi največ opisanih primerov bolezni. Še posebej so izpostavljeni lovski psi, ki pridejo v stik z okuženim oziroma viremičnim divjim prašičem. Slovenska veterinarska inšpekcija letos ni zasledila novih primerov v slovenski Istri in na Krasu. So bili pa potrjeni primeri BA pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023. Podatki o obolelih psih v Sloveniji pa segajo že več kot tri desetletja nazaj. Bolezen ni ozdravljiva, cepivo ne obstaja.
Za človeka bolezen ni nevarna
Virus BA, poleg prašičev prizadene številne vrste živali, razen človeka in nekaterih prvakov (primatov). Sesalci, z izjemo prašičev, predstavljajo za virus slepo ulico, ker okužba običajno povzroči njihov pogin, še preden se virus prične izločati. Virus BA se pri prašičih izloča z nosnim izcedkom, slino, semenom (spermo), nožničnim (vaginalnim) izcedkom, mlekom, iztrebki in občasno z urinom. Običajno se med prašiči prenaša preko dihal ali ust. Natančen način prenosa pri divjih prašičih še danes ni povsem poznan, najbolj verjeten je neposreden prenos s stikom. Neposreden stik z okuženim divjim prašičem ali posredni stik z okuženimi izločki ali aerosolom so tudi najverjetnejši načini prenosa virusa na prostoživeče živali. Psi se običajno okužijo z uživanjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Prav tako se lahko okužijo ob grizenju obolelega prašiča. Prenos virusa med okuženim in zdravim psom še ni bil dokazan.
Za okužbo s tem virusom lahko poleg prašičev zbolijo tudi prežvekovalci, glodavci in mesojedi, ki za razliko od prašiča praviloma poginejo. Za človeka bolezen ni nevarna.
Večina okužb pri odraslem divjem prašiču poteka brez vidnih bolezenskih znakov, medtem ko se pri mladičih le-ti lahko pojavljajo. Okužba pri novorojencih povzroča živčne znake, pri starejših mladičih dihalne težave in razmnoževalne težave pri odraslih živalih.
Bolezen se običajno konča s smrtjo
Zanimivosti
Bodite med prvimi in s poslovno analitiko spreminjajte prihodnost poslovanja
Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Bolezen se običajno konča s smrtjo v 24 do 72 urah po nastopu bolezenskih znakov. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.
Lastniki naj psov ne puščajo nenadzorovano v naravi, sploh po lovih
Kljub visokemu odstotku pozitivnih divjih prašičev na prisotnost protiteles proti virusu BA, je dejansko le malo prašičev zares kužnih (z virusom prisotnim v organizmu). Priporočljivo je, da psov ne spodbujamo k telesnim stikom z ranjenimi in uplenjenimi divjimi prašiči. Pes naj divjad poišče, jo glasno goni, ko pa je divjad uplenjena, pa se izogibamo nepotrebnim stikom psov s trupi uplenjenih prašičev (npr. ob pozdravu lovini) in njihovimi deli, vključno s krvjo. Znano je, da je divji prašič rezervoar virusa BA in je zato potrebno upoštevati tudi veliko možnost prenosa virusa na domačega prašiča. Da se izognemo prenašanju virusa z divjih na domače prašiče je zelo pomembno upoštevanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje prenosa bolezni, priporočajo pri UVHVVR.
Meso redno odstreljenih prašičev primerno za nadaljnjo uporabo
Meso redno odstreljenih prašičev je primerno za nadaljnjo uporabo. Upoštevati pa je potrebno biovarnostne ukrepe in predvsem preprečiti psom in mačkam dostop do trupa oz. delov trupa. V kolikor poznamo vir okužbe psov (trup divjega prašiča z virusom), trup zaradi preprečevanja morebitnega nadaljnjega širjenja bolezni oddamo veterinarski higienski službi.
