V pobudi med drugim piše, da je velika izguba za trgovce, če se za bojkot odloči 10 odstokov ljudi. "Tisti dan ne boste izgubili ničesar, oni pa bodo," je poudarjeno v sporočilu. A že v nadaljevanju piše, naj se ljudje pripravijo na petek, kot bi bila nedelja. V pripravah na dan bojkota ni mogoče izključiti možnosti ,da ljudje kupijo celo več, kot potrebujejo, poudarja Jutranji list.
Neimenovani avtor za primer navaja primer Združenega kraljestva, kjer so cene goriva že drugi dan po bojkotu padle za 15 penijev na liter, plače pa so narasle za 100 funtov na mesec.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Različne akcije bojkota so obstajale od nekdaj, še posebej pa so se razmnožile v zadnjih letih s skokovito rastjo cen in razmahom družbenih omrežij: v Italiji so potrošniki protestirali zaradi podražitve testenin, v Turčiji jih jezijo cene v restavracijah in kavarnah. Nedavno je k bojkotu zaradi visokih cen hrane pozval celo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan: "Naše največje orožje proti oportunistom je, da se poslužimo svobode, da ne kupijemo."
Raziskave kažejo, da imajo takšna dejanja lahko nekaj učinkov, ki pa niso omembe vredni. Ameriški profesor Americus Reed, strokovnjak za raziskave vedenja potrošnikov, je za The New York Times pojasnil, da ogorčenje pride in mine, tako kot bojkoti. "Podjetja lahko utrpijo kratkoročne padce prodaje, vendar družbena omrežja bojkotirajo le redko povzročajo dolgoročno škodo poslovnim rezultatom organizacij."
