Vojna med Ukrajino in Rusijo ter na drugi strani prevzem predsedniškega mesta ZDA s strani narcisoidnega in nepredvidljivega Donalda Trumpa bosta zagotovo dva največja izziva Evropske unije v prihodnjem letu. Potem pa so tukaj še notranji problemi, kot so počasna gospodarska rast, visoka zadolženost in omejena sposobnost delovanja v dveh največjih državah članicah EU, Nemčiji in Franciji. Obeti zagotovo niso rožnati, a problemi za prenovljeno ekipo v Bruslju so rešljivi.
Novi predsednik sveta EU Antonio Costa in zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas sta na tem položaju šele od 1. decembra, Ursula von der Leyen ostaja na položaju, a je njena Evropska komisija popolnoma reorganizirana. Po besedah strokovnjaka z Evropskega inštituta za varnostne študije v Parizu Stevena Evertsa nova ekipa predstavlja vsaj priložnost. "To je trenutek, v katerem lahko premislimo, prilagodimo in oživimo zunanjo politiko Evropske unije," pravi.
1. Pomoč Ukrajini
Prioritetna naloga Evropske unije je zagotovo finančna in vojaška pomoč Ukrajini, ki jo napada Rusija. Evropska unija bo tako prihodnje leto vsak mesec iz svojega proračuna v državno blagajno v Kijevu nakazala milijardo in pol evrov.
Poleg tega je tu še 50 milijard evrov posojila skupine G7 Ukrajini, ki bo odplačano z dobički od zamrznjenega ruskega premoženja. Potem so tukaj še velike količine streliva in orožja, ki jih bodo morale financirati države EU, da bi pomagale Ukrajini. Račun bi lahko postal znatno večji, če bi novi predsednik ZDA Donald Trump uresničil svoje grožnje in zmanjšal ali popolnoma ukinil velikodušno ameriško pomoč Ukrajini. ZDA so do danes financirale skoraj polovico pomoči Ukrajini.
2. Oboroževanje
V letu 2025 se bo Evropska unija osredotočila, poleg pomoči Ukrajini, tudi na lastno obrambno pred Rusijo. Prvič v zgodovini je bil imenovan evropski komisar za nov resor - obrambo in vesolje. Litovski politik Andrius Kubilius, ki je na čelu novega resorja bo pa moral dobro usklajevati oborožitveno in nabavno politiko članic EU, saj so proračuni v mnogih državah članicah premajhni, da bi lahko hitro nabavile novo orožje ali zaposlile več vojakov.
Še posebej bi se lahko oboroževalski pritisk povečal, če bi se Trump odločil, da zmanjša izdatke, ki jih ZDA namenjajo za evropske vojaške izdatke, kar bi pomenilo še večje breme za obrambne proračune članic Evropske unije, ki se že tako ali tako soočajo z velikimi finančnimi primanjkljaji.
3. Gospodarska rast in zadolženost
Pred gospodarsko rastjo bo treba najprej rešiti problem dolgov, a potem v letu 2025 čakajo še neizbežne finančne naložbe v vojsko, prehod na okolju prijazno gospodarstvo, podpora gospodarstvu in obnova Gaze, Libanona in Sirije.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi v poročilo o konkurenčnosti gospodarstva EU navaja, da EU potrebuje 800 milijard evrov novih naložb. Pri tem priporoča skupno zadolževanje za privabljanje zasebnega kapitala. Francija in Italija se že soočata s postopki EU zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja, kmalu pa bi se lahko pridružila še Španija. Nemčija, čeprav pod dovoljeno mejo dolga, zaradi izrednih volitev zamuja z javnofinančnimi ukrepi. Novi finančni minister bo proračun za leto 2025 predstavil šele v drugi polovici leta, kar bo preložilo pogajanja o novem finančnem okviru EU.
4. Preprečitev trgovinske vojne
Nihče ne dvomi, da bo leto 2025 za trgovinsko politiko precej zahtevno leto. Na vidiku je trgovinska vojna s Kitajsko zaradi električnih avtomobilov. Lahko pa bo prišlo tudi do dramatičnega spora z ZDA glede carin, ki jih želi Trump uvesti Evropi, Kitajski, Mehiki in Kanadi. Evropski komisar za gospodarske zadeve Valdis Dombrovskis je tukaj jasen in skuša za vsako ceno svetovalcem novega predsednika ZDA dati vedeti, da bi z uvedbo carin ZDA škodile pravzaprav tudi sebi.
"Trgovinska vojna ne pomaga nikomur. Trumpu moraš predstaviti številke. Razdrobljenost svetovne trgovine ne koristi nikomur. Carine bi uničile sedem odstotkov svetovne gospodarske proizvodnje. Bilo bi kot v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil izolacionizem zelo moden," je dejal Dombrovskis, ko je mislil na svetovno gospodarsko krizo tistih let in vzpon nacionalsocializma v Nemčiji.
Trgovinski sporazum, ki je bil pravkar podpisan s skupino Mercosur v Južni Ameriki, ne ponuja veliko upanja, poleg tega pa države članice EU za naslednje leto še niso sprejele dogovora.
5. Ohranitev enotnosti
Strokovnjak za EU Janis Emmanouilidis iz European Policy Center (EPC) v novo leto ne gleda z veliko optimizma. "Evropska unija je bila vedno porok za kompromise. To sposobnost je izgubila," je na shodu v Bruslju v začetku decembra dejal Emmanouilidis. S tem je mislil na zunanjepolitične in vojaške izzive. "Evropska unija ni več odgovor na mnoga vprašanja. Politika je postala bolj nacionalistična. Mnogi ljudje, tudi države Zahodnega Balkana, ki se želijo pridružiti, so izgubili upanje, da bo EU nekoč dejansko izpolnila svoje obljube," pravi Emmanouilidis.
Francija in Nemčija bi bili v tem trenutku potrebni kot vodilni sili v EU, vendar je Francija zaradi vladne krize šibka, Nemčija pa bo zaradi predčasnih volitev, ki bodo februarja, do takrat lahko delovala le v omejenem obsegu. Zaradi že omenjenih proračunskih primanjkljajev bi lahko padla tudi manjšinska vlada v Španiji. Italijo vodi skrajno desna opcija, Belgija in Avstrija pa imata trenutno samo tehnični vladi. V Romuniji je situacija težavna. Nizozemski, Madžarski in Slovaški pa vladajo EU-skeptiki.
Madžarski premier Viktor Orban zase pravi, da je v času svojega predsedovanja EU dosegel, da je s približevanjem Rusiji mir v Ukrajini postal verjetnejši. In veseli se, da bo njegova sorodna duša, Donald Trump, vstopila v Belo hišo.
Naslednje leto 2025 bo torej za Evropsko unijo zagotovo turbulentno, a po drugi strani tudi zelo zanimivo in mogoče tudi prelomno.
