Stavko so organizirali največji sindikati tako v zasebnem kot javnem sektorju. Stavkali so med drugimi zdravniki, učitelji, gradbeni delavci in delavci v prometu, ki zahtevajo predvsem višje plače.
Celotno dogajanje je še vedno posledica grške dolžniške krize, ki se je začela leta 2009, in posledičnega izdatnega povišanja življenjskih stroškov. Grško gospodarstvo si je od krize sicer že opomoglo, a rast plač caplja za evropskim povprečjem, grški bruto domači proizvod pa je eden najnižjih v Evropski uniji. Na drugi strani so cene dobrin skočile v nebo. Desnosredinska vlada premierja Kiriakosa Micotakisa je po poročanju tiskovne agencije Reuters od leta 2019, ko je prevzela oblast, minimalno plačo dvignila že štirikrat in trenutno znaša 830 evrov, pri čemer je obljubila, da jo bo do leta 2027 dvignila na 950 evrov, a številni Grki menijo, da to niti približno ni dovolj, saj da plače in pokojnine ne dohajajo dviga cen energije, hrane in stanovanjskih stroškov.
Grška vlada je sicer v teh dneh v parlament poslala predlog proračuna za leto 2025, v katerem predvidevajo 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je nad povprečjem v Evropski uniji. Za financiranje dviga plač in pokojnin bodo namenili dodatnih 1,1 milijarde evrov, a to sindikatov in stavkajočih ni ustavilo. Po ulicah Aten je danes paradiralo na tisoče delavcev, zaradi stavke pa je obstal tudi ladijski in tovorni promet.
