Colossal Biosciences, ameriško biotehnološko podjetje, ki se ukvarja z gensko rekonstrukcijo, je v izjavi za javnost navedlo, da je njihova rekonstrukcija genoma tasmanskega tigra 99,9-odstotno dokončana. Rekonstruirani genom naj bi imel le še 45 vrzeli, ki jih bodo z dodatnim sekvenciranjem zapolnili v prihodnjih nekaj mesecih. K podvigu je največ pripomogel biološki material iz ostankov ohranjene mačje glave, ki je bila v znanstvene namene v etanolu hranjena več kot 110 let, poroča medij CBS.
»Vzorci tilacina, uporabljeni za naš novi referenčni genom, so med najbolje ohranjenimi starodavnimi primerki, s katerimi je delala moja ekipa,« je povedala Beth Shapiro, glavna znanstvena direktorica Colossal Biosciences in direktorica Paleogenomics Lab UCSC, kjer so bili vzorci obdelani. »Redko dobimo v roke vzorec, ki nam s tako ohranjenostjo omogoča, da lahko skoraj do potankosti preučimo in repliciramo starodavni DNK.«
Prizadevanja za vrnitev tasmanskega tigra
Dobra ohranitev celotne glave mačke z vsemi tkivi je znanstvenikom omogočila preučitev DNK-ja in RNK-ja iz več raznolikih skupin tkiv, vključno z jezikom, nosno votlino, možgani in očmi.
»To bo raziskovalcem omogočilo, da ugotovijo, kaj je lahko tilacin okusil in vonjal, kakšna je bila njegova vrsta vida in kako so delovali njegovi možgani,« je povedal Andrew Park, član znanstvenega svetovalnega odbora ColossalBiosciences in raziskovalec na Univerzi v Melbournu. »Vsak dan smo bližje vrnitvi tilacina v ekosistem,« je še dodal.
Pask je za medij 60 Minutes v začetku tega leta povedal tudi, da so raziskovalci s tem namenom dodatno preučili tudi najbližjega še živečega sorodnika tasmanskega tigra, majhnega vrečarja, imenovanega debelorepi dunnart. Dunnart je divji mesojedec, a čeprav je zelo zelo majhen, je dobro izhodišče za raziskave, ko iščejo odgovore, ki jih o tilacinu še nimajo.
»Premikamo meje tehnologij, z njimi smo pretentali izumrtje«
»Resnično premikamo meje tehnologij in uspelo nam bo pretentati izumrtje. Od inovativnih načinov iskanja regij genoma, ki poganjajo evolucijo, do odkrivanja novih metod za ugotavljanja delovanja genov. Smo na najboljši poti, da vrsto vrnemo v življenje,« je zaključil Pask.
Prizadevanja za oživitev tasmanskega tigra pa niso omejena na Avstralijo. Lani so znanstveniki odkrili in sekvencirali RNK iz 130 let starega primerka tasmanskega tigra, ki je bil shranjen pri sobni temperaturi v švedskem Naravoslovnem muzeju.
Kako je tasmanski tiger izumrl?
V poznih 19. stoletjih je lokalna avstralska vlada lovcem, ki so bili pripravljeni tasmanske tigre odstreliti, plačevala velike nagrade. Bili so namreč naravni sovražniki živine in povzročali veliko kmetijsko škodo, kar je kaj kmalu imelo za posledico občutno zmanjšanje števila primerkov. Do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja se je populacija tasmanskega tigra zmanjšala na enega samega tilacina v živalskem vrtu Beaumaris v Hobartu, glavnem mestu Tasmanije. Edini še živeči primerek je leta 1936 umrl.
