Izključevanje nasprotnega spola

Apartheid spolov v Nemčiji? V Bremnu odprli slaščičarno zgolj za ženske

U.C.
17. 10. 2024, 08.22
Posodobljeno: 17. 10. 2024, 08.44
Deli članek:

Sumeja Zumberi v svojo novo kavarno z imenom Baresha, ki jo je pred kratkim odprla v nemškem Bremnu, ne spusti moških. Moški lahko zgolj kupijo sladoled pri pultu, nato pa morajo prostor, ki je rezerviran za ženske, zapustiti.

Profimedia
Slika je simbolična.

18-letni Sumeji Zumberi so se zgodaj uresničile polsovne sanje: pri tako mladih letih je že odprla lastno kavarno v kateri je prostora za 30 žensk. Njena kavarna Baresha se nahaja v bremenskem okrožju Gröpelingen, kjer je po statističnih podatkih več kot 60 odstotkov prebivalcev migrantskega porekla. Tudi Sumejine korenine izhajajo iz Kosova.

Sumeja je na poslovno idejo prišla, ker so bile tamkajšnje kavarne prenatrpane z moškimi. "Prepričana sem, da se ženske tu počutijo bolj udobno kot kjer koli drugje," je za BILD povedala novopečena lastnica lokala. "Sploh tiste, ki so že imele slabe izkušnje in mamice, ki dojijo ali pridejo z otroki, bodo tukaj našle varen prostor za umik."  Dijakinjo podpira njena družina, ki že 30 let živi v Nemčiji. Njen oče skrbi za finance in zavarovanje, mama pa pomaga v restavraciji.

Konceptu njene kavarne, ki je rezervirana zgolj za ženske, mnogi nasprotujejo

Mnenja se krešejo. "Od vseh sem do zdaj prejela le pozitivne povratne informacije," pravi lastnica. Stranka, ki pogosto prihaja na sladoled in kavico s prijateljicami ali sestrami, pojasnjuje: "Tu se počutim bolje, bolj udobno, nemoteno."

Ni pa vsem všeč, da moški ne morejo sesti in popiti kave v lokalu. "To je čisto izključevanje nasprotnega spola," meni eden izmed komentatorjev na Facebooku. Druga uporabnica Facebooka je komentirala: "Imam slab občutek. Do zdaj smo živeli v družbi, v kateri se lahko moški in ženske normalno družimo v kavarni. Če se zdaj uvaja segregacija po spolu, je to po mojem mnenju korak v napačno smer."

Z zaskrbljenim komentarjem se je oglasila tudi aktivistka za pravice žensk Seyran Ateş (61), ki prihaja iz Istanbula, za BILD je povedala: "Zdi se mi dramatično, da to gibanje postaja vse močnejše. Mislim na gibanje ortodoksnih in tradicionalnih muslimank, ki nimajo težav s patriarhatom in spolnim apartheidom."