Švicarska vojska je dolga leta uporabljala svoja jezera kot odlagališča starega streliva, saj je verjela, da ga je tam mogoče varno odložiti. Samo v Luzernskem jezeru je po ocenah 3300 ton streliva, kar 4500 ton streliva pa naj bi bilo v vodah Neuchatela, ki so ga švicarske zračne sile vse do leta 2021 uporabljale za testno bombardiranje.
Nekatera streliva so v globinah od 150 do 220 metrov, druga v jezeru Neuchatel pa le šest ali sedem metrov pod površjem. Zdaj švicarsko obrambno ministrstvo ponuja 50.000 frankov (52.319 evrov) denarne nagrade za najboljšo idejo, ki bi pomagala odstraniti strelivo iz jezer. Najboljše tri ideje za varno in okolju prijazno rešitev za odstranitev streliva si bodo razdelile nagradni sklad, vendar se švicarske oblasti zavedajo, da bo sama operacija stala milijarde evrov.
Dejstvo, da je bilo toliko nabojev odvrženih v švicarska jezera, je znano že desetletja, čeprav so ljudje v zadnjem času začeli vse bolj pogosto postavljati vprašanja o varnosti. Upokojeni švicarski geolog Marcos Buser, ki je svetoval vladi na to temo, je pred desetimi leti napisal raziskovalno nalogo, v kateri je opozoril na nevarnosti odlagališč. Strelivo predstavlja dve nevarnosti, je dejal. Prvič, kljub dejstvu, da je pod vodo, še vedno obstaja nevarnost eksplozije, ker v mnogih primerih "vojska ni odstranila vžigalnih naprav, preden je odvrgla strelivo". Potem pa je tu še onesnaženje vode in tal, obstaja namreč resnična možnost, da bi zelo strupen TNT onesnažil jezersko vodo in usedline.
Švicarska vlada priznava, da dejavniki, vključno s slabo vidljivostjo, magnetnim železom in posameznimi utežmi streliva, "predstavljajo velike izzive za okolju prijazno odstranitev streliva". Ocena možnih tehnik odstranjevanja streliva iz leta 2005 je pokazala, da vse predlagane rešitve za zbiranje streliva predstavljajo resno tveganje za občutljive ekosisteme jezer.
Dolgo in drago
Naloga odstranjevanja streliva iz švicarskih jezer naj bi bila dolga in zapletena. Toda najprej mora nekdo pripraviti izvedljiv načrt, kako jih natančno rešiti. Medtem, ko se nekateri pritožujejo, da bi morala vojska že pred odlaganjem misliti na to, so geologi desetletja svetovali vojski, da je ta praksa odlaganja streliva varna.
Lov za rešitvami je sedaj v polnem teku. Po pozivu švicarskega obrambnega ministrstva lahko javnost odda svoje ideje do februarja prihodnje leto, ko jih bo anonimno ocenila strokovna komisija. Trije zmagovalci bodo objavljeni april prihodnje leto. Vlada pa sporoča: "Za oddane ideje ni predvidena takojšnja realizacija, lahko pa služijo kot dobra osnova za začetek raziskovalnih projektov."
Gospod Buser predlaga, da se naj vlada za nasvet obrne na Združeno kraljestvo, Norveško ali Dansko, saj imajo ti največ izkušenj pri ravnanju z vojnimi razbitinami, ki vsebujejo neeksplodirano orožje. Bo tudi Buser sam ponudil kakšno idejo, so ga vprašali. "Ne, zdaj sem prestar, a če potrebujejo kakšen nasvet, ga bom z veseljem ponudil," je dejal.
