Vzrok za uvedb zaščitnih mask v zdravstvenih domovih in bolnišnicah je po oceni delovne skupine za soočanje s covidom rahel porast okužb s koronavirusom in prihod jeseni, ko se pričakuje širjenje okužb v ranljivih okoljih. Za zaposlene v zdravstvu, ki imajo simptome respiratornih bolezni, bo obvezno testiranje na koronavirus. Testiranje bo obvezno tudi za sprejem pacientov na hematološke, geriatrične in onkološke oddelke bolnišnic.
Kako je v Sloveniji?
Infektologinja Bojana Beović je za STA nedavno ocenila, da so v letih epidemije covida-19 prek prebolevanja okužbe in cepljenja ljudje zgradili imunost, zato ne pričakuje velikega števila hudo bolnih, kar bi narekovalo strožje ukrepe. Večja težava so izbruhi na oddelkih, zaradi katerih je treba seliti bolnike v različne sobe, kar povzroča težave s prostori in organizacijo dela. Po presečni raziskavi z zdravstvom povezanih okužb smo na repu Evrope glede števila enoposteljnih sob v bolnišnicah, kar povzroča težave pri vseh okužbah, ki se prenašajo v bolnišnicah, torej tudi pri odpornih bakterijah in gripi, ne samo pri covidu-19.
Evropska komisija je sicer 1. septembra odobrila prilagojeno cepivo proti covidu-19 podjetja Pfizer-BioNTech, ki je namenjeno zaščiti pred podrazličico novega koronavirusa omikron XBB.1.5. Posodobljeno različico cepiva Comirnaty je že pred tem odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema). Na posvetovalni skupini za cepljenje, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se bodo po odobritvi posodobljenega cepiva po besedah Beović dogovorili o priporočilih v Sloveniji, ki verjetno ne bodo odstopala od drugih v državah po svetu.
V prvi vrsti bo cepivo namenjeno tistim, kjer bi lahko pričakovali težji potek bolezni. Priporoča se torej predvsem starejšim prebivalcem, tistim, ki imajo resne kronične bolezni, in tistim, ki so v stikih z bolniki, torej zdravstvenim delavcem, svetuje infektologinja. Sicer pa je cepivo odobreno za celotno populacijo. Med mladimi in zdravimi se priporoča predvsem za tiste, bi pa lahko prenesli bolezen na ljudi, ki imajo dejavnike tveganja.
Glede novejše različice koronavirusa BA.2.86 prve raziskave po besedah Bojane Beović ne kažejo, da bi bil potek hujši. "Zagotovo pa tega še ne vemo, saj je vsaka različica lahko posebna. Kar se tiče prekuženosti in precepljenosti so dosedanje spremembe različic pokazale, da že obstoječa imunost praviloma dobro ščiti pred hujšim potekom bolezni," je še poudarila.
