Japonska bojna ladja Jamato, poimenovana po otoku, je bila s svojo sestro Musaši največja in najmočneje oborožena bojna ladja na svetu. Imela je izpodriva 72.800 ton, oborožena pa je bila med drugim z devetimi topovi kalibra 45 in tipa 94. Ladja je dosegla hitrost 27,4 vozlja (50,7 kilometra na uro).
7. decembra 1941 zjutraj je japonsko letalstvo z vso močjo udarilo po ameriški pomorski bazi Pearl Harbor. Japonci so Američane presenetili in napravili precej škode, a so zmago praznovali precej prezgodaj. Niso namreč uničili vseh bojnih ladij, ladjedelnic in velikega skladišča goriva, najhujša napaka pa je bila, da so napadli brez vojne napovedi. Ta je prišla šele pol ure po prvem napadu na bazo.
Pred tem so bili Američani (kot narod) v glavnem proti vstopu ZDA v vojno, od napada naprej pa so maščevanje goreče podpirali. Japonci so vedeli, da lahko ZDA zlomijo samo na morju, zato so zgradili dve orjaški bojni ladji, Jamato in Musaši. Vendar pa Jamato ni veliko sodelovala v pomorskih bojih. Leta 1944 so z ladjo napadli ameriške enote, ki so se poskušale izkrcati na Filipinih, in bili delno uspešni. Med drugim so sestrelili lastno letalo. Do leta 1945 je japonska mornarica doživela velike izgube in aprila 1945 so v obupanem poskusu, da bi ustavili napredovanje zaveznikov, poslali Jamato do otoka Okinava. Ukazi so bili direktni, ladja je morala varovati otok, dokler ni uničena. Vendar so zavezniki prestregli sporočila, ki so si jih pošiljali japonski poveljniki, in so točno poznali sovražnikov načrt. Točno so vedeli, kje se nahajajo japonske pomorske sile. Zavezniki so Jamato želeli potopiti za vsako ceno, preden bi dosegla enote, ki so se želele izkrcati na Okinavo. Admiral Marc Mitscher je nanjo poslal sedem križark in 21 rušilcev. Približno ob pol enih po lokalnem času je nad ladje priletelo 280 zavezniških bombnikov in najprej so potopili ladjo Asašimo, le petnajst minut pozneje pa so prve bombe začele padati tudi na Jamato. Nato je orjaško ladjo zadel prvi torpedo, ki sicer ni povzročil veliko škode, le nekaj minut pozneje pa so jo zadeli še trije. Jamato je bila hudo poškodovana, a se je obdržala na površju.
Drugi napad se je začel ob 13.00. Jamato je bila praktično nemočna pred sovražnimi bombniki, a je zavezniki še zmeraj niso mogli potopiti. Okoli poldruge ure so zavezniki uničujoče napadli še tretjič. Zadeli so jo štirje torpedi. Dve minuti čez dve so še živi mornarji dobili ukaz, da zapustijo ladjo, a je to redkim uspelo. Jamato se je potopila v pičlih treh minutah. Po ocenah je umrlo 3055 od 3332 mornarjev na ladji. V celotnem napadu je ladjo zadelo vsaj 11 torpedov in šest bomb.
Dogodki na današnji dan
331 pr. n. št. – ustanovljena Aleksandrija
1348 – v Pragi je bila ustanovljena prva univerza v Srednji Evropi (Karlova univerza v Pragi)
1365 – vojvoda Rudolf IV. Habsburški na Dunaju podpiše novomeški mestni privilegij, s čimer ustanovi Rudolfswerth, danes Novo mesto
1795 – uvedba metrskega sistema
1927 – Italija sprejme odlok o poitalijančevanju slovenskih imen v zasedeni Primorski
1941 – kapitulacija Kraljevine Jugoslavije; ozemlje razdeljeno med tri okupatorje
1948 – ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija
1963 – razglašena nova jugoslovanska ustava
1971 – Mirko Barišić in Anđelko Brajović napadeta jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu
1990 – ustanovljena Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
2006 – papež Benedikt XVI. je ustanovil tri nove škofije: Celje, Murska Sobota, Novo mesto; hkrati je Škofijo Maribor povzdignil v nadškofijo in Metropolijo Maribor
Rojstva na današnji dan
1652 – Klemen XII., papež († 1740)
1770 – William Wordsworth, angleški pesnik
1915 – Billie Holiday, ameriška jazzovska pevka, filmska igralka
1939 – Francis Ford Coppola, ameriški režiser
1944 – Gerhard Schröder, nemški kancler
1946 – Dimitrij Rupel, slovenski sociolog, publicist, politik
1954 – Jackie Chan, hongkonški filmski igralec
1964 – Russell Crowe, novozelandski filmski igralec
1966 – Michela Figini, švicarska alpska smučarka
1968 – Aleš Čeh, slovenski nogometaš
1983 – Franck Ribéry, francoski nogometaš
Smrti na današnji dan
1144 – Ulrik I. Spanheimski, koroški vojvoda
1614 – El Greco, grško-španski slikar
1739 – Dick Turpin, angleški ropar
1797 – François-Noël Babeuf, francoski politični agitator, novinar
1858 – Anton Diabelli, avstrijski skladatelj, založnik
1943 – Alexandre Millerand, francoski predsednik
1947 – Henry Ford, ameriški industrialec
1951 – France Marolt, slovenski glasbenik etnomuzikolog
1968 – Jim Clark, škotski avtomobilistični dirkač formule 1
1986 – Leonid Kantorovič, ruski nobelovec 1975
1997 – Georgij Stepanovič Šonin, ruski kozmonavt
