Mleko v trgovini za evro in pol, slovenski kmet dobi le tretjino
V Sloveniji kmetje pridelajo okoli 600 ton kravjega mleka. Več kot 4 300 kmetijskih gospodarstev pa poskrbi, da je Slovenija več kot samooskrbna z mlekom.
Kmetje v Sloveniji pridelajo za približno četrtino več mleka, kot ga domače mlekarne lahko odkupijo in predelajo. Odkupna cena za liter mleka, ki ga kmet proda mlekarni ali zadrugi pa se v tem trenutku vrti okoli 50 centov. Zadnjega aprila je znašala 49 centov za liter, pred tem pa je bila celo nad 50 centov za liter. Na prvi pogled je to dobra cena, saj je v primerjavi s prejšnjimi leti v istem obdobju zdaj za 5 ali več centov višja, nam je pojasnil David Prinčič iz Govedorejsko poslovnega združenja ob svetovnem dnevu mleka.
Dobra cena, slabi razlogi
Vendar razlogi za solidno odkupno ceno mleka ne prinašajo optimizma. Odkupno ceno mleka namreč določata ponudba in povpraševanje. Povpraševanje oziroma potrošnja mleka v Evropski uniji, tudi Slovenija ni izjema, se iz leta v leto manjša za nekaj odstotkov, kar je posledica kampanje proti govedoreji in iskanju alternativ mleku, še pojasni Prinčič. Drugi razlog za dobre odkupne cene pa je tudi zmanjšanje ponudbe mleka na trgu, ker za pridelovalce prireja mleka ni več ekonomsko zanimiva. To velja predvsem za manjše kmete, ki nimajo dovolj dohodkov za posodobitev kmetije, nam razmere opiše Prinčič.
Da je trenutna odkupna cena dobra, se strinjajo tudi na ljubljanski kmetiji Eržen, kjer so se pred leti, prav zaradi izjemno nizkih odkupnih cen mleka, preusmerili v sirarstvo. Takrat so dobili za liter mleka borih 20, 22 centov. Z zdajšnjimi 50 centi na liter se da shajati, pravita Monika Dolinar in Irena Jenko in hitro dodata še besedo ampak. Brez subvencij ne bi šlo. V državah kjer ni subvencij, liter mleka stane okoli 70, 75 centov, nam še povesta.
Kmet dobi le tretjino
Na Kmetijsko gozdarski zbornici pa so opozorili, da je odkupna cena mleka v Sloveniji še vedno nižja od evropskega povprečja. V aprilu kmetje iz Nemčije, Italije in Avstrije niso dobili manj kot 55 centov za liter mleka. Problematika, ki je v Sloveniji prisotna že leta in je ne znamo ali nočemo razrešiti, pa je razlika v odkupnih cenah in ceno mleka na trgovskih policah. Za liter najbolj popularnih slovenskih znamk mleka mora potrošnik plačati več kot evro in pol za liter. To kaže, da je v maloprodajni ceni litra mleka strošek surovine le okrog 30 odstotkov. Koliko si v tem evru razlike razdelita mlekarna in trgovec, je poslovna skrivnost, ampak glede na razmere na našem trgu, vzame večji delež tega trgovina, pravijo pri Kmetijsko gozdarski zbornici. David Prinčič pa doda, da se prav na kmeta zgrinjajo vsi pritiski, ki jih ustvarjata trgovina in predelovalna industrija.
Predelava ima dodano vrednost
Na Kmetiji Eržen, ki svoje izdelka prodaja pod znamko Sirarnica Rožnik, kljub solidni odkupni ceni mleka, ne razmišljajo, da bi se vrnili na stara pota. Razmere se namreč lahko zelo hitro obrnejo. V sirarstvo so že preveč vložili, v tehnologijo, stroje in na koncu tudi v izobraževanje. Z izdelavo sirov pa tudi mleku dodajo vrednost. Del svojih izdelkov prodajo na ljubljanskih tržnicah, del v lokalnih trgovinah, en delež pa tudi v šolah in vrtcih. V sirarni Rožnik pa so šli še korak naprej. So enih redkih slovenskih sirarjev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sirov s plemenitimi plesnimi in so tako stopili še korak pred konkurenco.
Kmetija v neposredni bližini mesta pa prinaša tako prednosti kot slabosti. Drži, da imajo ogromno kupcev v neposredni bližini, vendar Monika in Irena opozarjata, da veliko mesto prinaša tudi ogromno konkurence. Vsi želijo prodajati v Ljubljani. Še hujša konkurenca pa so trgovine, ki v mestu rastejo kot gobe po dežju. Kmetje morajo tekmovati s trgovinami, ki so za vsakim vogalom, kjer je mogoče kupiti liter mleka tudi za okoli 90 centov. O tem nočemo preveč razmišljati, pravita sogovornici. Bolj razmišljamo o tem, da vedno iščemo nekaj novega.
Ne morejo prodati šolam
Kako bi lahko pomagalo ministrstvo oziroma država? Na kmetiji Eržen bi si želeli, da bi lažje konkurirali na razpisih za dobavo hrane šolam. V Ljubljani zelo težko pridemo čez razpise. Opažata, da kmetje s svojimi izdelki veliko lažje pridejo na šolske jedilnike na podeželju. Razloga, za kaj je tako, Irena in Monika ne poznata. Si pa želita na tem področju nekoliko več podpore države. Še več pa bi lahko po njunem mnenju država naredila na promociji domače hrane.
Trg je neizprosen, pa pravi David Prinčič iz Govedorejsko poslovnega združenja. Potrošniki se odločajo na podlagi čim nižje cene in temu se trgovci seveda prilagajajo. Od proizvodnje zahtevajo najnižje možne cene izdelkov, sicer se obrnejo na proizvajalce iz držav, kjer so cene surovin zaradi boljših pogojev kmetovanja nižje.
Vse je odvisno od potrošnikov
Prinčič pa na koncu vsem še položi na dušo. Na vrsti je potrošnik, ki bi z odločitvijo za nakup kvalitetnih domačih izdelkov namesto cenenih in pogojno kvalitetnih tujih, lahko spremenil tržne razmere. Ampak so trenutno bolj kot kvalitetna hrana pomembne druge, tehnološke dobrine. Torej v žepu imamo najnovejši in najdražji telefon, v hladilniku pa liter cenenega tujega mleka, je žalostno sporočilo ob svetovnem dnevu mleka.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
