Spomnimo, ustavno sodišče je pred dnevi razveljavilo le del člena novele zakona o zaščiti živali, v skladu s katerim bi prijavitelji suma mučenja živali lahko oporekali odločitvam inšpektorjev. Pobudo za oceno ustavnosti je decembra 2023 na ustavno sodišče podal državni svet, ki je menil, da je neustavnih več členov novele zakona. Ustavno sodišče tako izvrševanja novele zakona na pobudo državnega sveta ni zadržalo, tako je bil državni svet z zahtevo uspešen le delno.
Del člena novele, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče, predstavlja zakonsko podlago, po kateri bi lahko kvalificirani prijavitelji nepravilnega ravnanja z živalmi, če se ne bi strinjali z ugotovitvami veterinarske inšpekcije, zahtevali, da o njih ponovno presodi posebna tričlanska komisija, v kateri so veterinarski inšpektor, predstavnik Centra za dobrobit živali in predstavnik, ki ga v komisijo imenuje minister za pravosodje, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bi bila mogoča, je poročal Dnevnik. Po pojasnilih ustavnega sodišča namreč del člena novele ne navaja, kaj konkretno pomeni nestrinjanje, ne določa roka, v katerem lahko prijavitelj vloži zahtevo za ponovno presojo, ne določa, ali drugačna odločitev komisije ustavi inšpekcijski postopek ali ne, obenem pa niti ni mogoča pritožba na odločitev komisije.
Pomemben korak k boljšemu varstvu živali v Sloveniji
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Po pojasnilih Socialnih demokratov odločba ustavnega sodišča »jasno potrjuje, da je Slovenija na poti napredne in odgovorne družbe, ki priznava živali kot čuteča bitja in jim zagotavlja ustrezno pravno zaščito.« Navedli so, da ta korak ne le odraža vrednote o sožitju in odgovornosti do živali, temveč tudi postavlja Slovenijo v sam vrh progresivnih evropskih držav, ki posegajo po najvišjih standardih na področju dobrobiti živali. Ustavno sodišče je namreč po njihovih besedah z odločitvijo kljub poskusom diskreditacije jasno pokazalo, da je zakon ustaven in skladen z načeli pravne države. Nasprotniki zakona so namreč v samem zakonodajnem postopku pogosto navajali nepravilnosti in zavajajoče informacije, zlasti v zvezi s kvalificiranimi prijavitelji, ter ustvarjali napačno percepcijo o vsebini in namenu zakona. Poudarili so, da je ustavno sodišče razveljavili le del enega člena, kar pomeni, da so v njem predvideni ukrepi za zaščito živali ustavno skladni in zasledujejo javni interes za nadaljnjo krepitev varstva živali.
V SD so spomnili tudi na to, da je ustavni sodnik Rajko Knez svoj glas utemeljil z besedami, da je »odločba prežeta z izhodiščem, da so živali čuteča bitja in da je treba skrbeti za njihovo dobrobit,« kar pomeni, da se z novelo krepi pravna podlaga za boj proti zanemarjanju in mučenju živali, slednje pa predstavlja ključen element pri uveljavljanju etičnega odnosa do živali.
»Odločitev ustavnega sodišča jasno kaže, da smo sprejeli zakon, ki je v dobrobit živalim in ki hkrati krepi odgovornost družbe do njih. S tem smo naredili pomemben korak k boljšemu varstvu živali v Sloveniji,« je odločitev komentirala poslanka SD Meira Hot, ki je bila prvopodpisana pod novelo zakona. Tudi Hot je poudarila, da je bila novela zakona sprejeta »z jasnim ciljem zagotavljanja višje ravni dobrobiti živali ter okrepljenega nadzora nad kršitelji zakonodaje.« Socialni demokrati tako odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo, saj da ta pritrjuje njihovim prizadevanjem »za boljšo in bolj humano zaščito živali ter odgovorno ravnanje družbe do vseh živih bitij.«
