Strinja se s tistimi, ki menijo, da je raziskovanje pot do pozitivnih sprememb za človeštvo, in je hvaležen, da lahko pod svojim okriljem vodi številne mlade, željne znanja. »Pri nobeni raziskovalni nalogi uspeh na začetku ni zagotovljen. Ne vemo, kaj se bo izcimilo. A nikakor ne smemo obupati,« je pojasnil Klovar, ki je učitelj strokovno-teoretičnih predmetov in strokovnih modulov s področja kemije ter mentor mladinske raziskovalne dejavnosti v celjski srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter v Osnovni šoli Ljubečna. Po končanem izobraževanju se je kot laborant najprej zaposlil na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato je svojo pot nadaljeval v gospodarstvu. Za učiteljski poklic se je odločil, saj si je ob delu v laboratoriju želel več stika z ljudmi. Delo z mladimi, ki se mu zdaj posveča že več kot desetletje, je po njegovih besedah poseben izziv. »Vesel sem, ko osvojijo nova znanja ali ko nekatere navdušim za raziskovalno delo.« Nagrado mu je podelil Sklad Pro natura, ki ga je ustanovila Kornhauser Frazerjeva. Sklad zadnja leta deluje pod okriljem Slovenske znanstvene fundacije.
S superprevodnikom vse do Mehike
Enega večjih uspehov na tem področju je dosegel kot mentor Nejca Grilca in Marka Kladnika (oba sta sedaj že študenta), ki sta se lotila raziskovalne naloge z naslovom Izdelava superprevodnika v šolskem laboratoriju. Omenjena naloga je na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev leta 2022 dosegla zlato priznanje in prvo mesto. Tema naloge je bila povezana s področjem superprevodnikov, pomembnih materialih prihodnosti, ki so v uporabi na številnih tehnoloških področjih, med drugim v računalništvu, medicini in še kje. S pomočjo supeprevodnih tračnic delujejo na primer tudi vlaki, ki lebdijo na magnetni blazini. Takšne vlake poznajo na Japonskem in Kitajskem, kjer dosegajo hitrosti do 600 kilometrov na uro. Nekdanja dijaka srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo sta v sklopu raziskovalne naloge med drugim raziskala področje superprevodnosti ter izdelala superprevodnik YBCO z dvema različnima sintezama. Zveza za tehnično kulturo Slovenije je njuno nalogo izbrala še za predstavitev na enem od sejmov v Mehiki v letu 2023, kjer ju je spremljal tudi mentor.
Slednji je hvaležen ravnateljici šole dr. Aniti Laznik, da je prepoznala njegov trud na področju dela z mladimi, za kar namenja tudi marsikatero popoldansko uro, ter ga je predlagala za plaketo Alekdandre Kornhauser Frazer. Hvaležen je tudi svojim dijakom, ki se odločijo za izdelavo raziskovalnih nalog.
Ideje, ki prihajajo od mladih, so najboljše
Ko se z učenci ali dijaki pogovarja o temah za raziskovalne naloge, jih spodbudi, da razmislijo, česa bi se radi lotili. Prav se mu zdi, da razvijajo svoje ideje. »Najprej skupaj pregledamo, kaj je možno narediti. Včasih za sodelovanje prosimo podjetja iz lokalnega okolja, kot so cinkarna, Tastepoint in druga. Tako imajo mladi med drugim priložnost spoznavati nekatere drage naprave, ki si jih v šolskem okolju ne moremo privoščiti. Pogosto sodelujemo tudi s kemijsko fakulteto ali s katero drugo ustanovo.«
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Pod okriljem srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo deluje tudi krožek podjetništva, šola sodeluje tudi z Zavodom za spodbujanje podjetnosti mladih. Zato so včasih raziskovalne naloge zasnovane tako, da skušajo mladi raziskovalci rešiti kakšen konkreten problem z gospodarskega področja. Klovar dijakom predlaga tudi raziskovanje področij, kjer se prepletata kemija in reševanje okoljskih problemov. Ena takih tem je ponovna uporaba. Tudi druga področja znanosti ponujajo kopico izzivov, ki se jim mladi, željni dragocenih izkušenj, lahko posvečajo. Včasih temo raziskovalne naloge izberejo glede na to, kaj bi radi študirali.
Dragoceni praktični primeri
V obrazložitvi plakete je med drugim zapisano, da Klovar v poučevanje mladih ves čas vnaša sodobne pedagoške pristope. Kot pravi, mlade najbolj pritegne s kakšnim praktičnim primerom. Skrivnosti kemije jim, kadar je le možno, poskuša predstaviti s pomočjo poskusov. Iz lastnih izkušenj v gospodarstvu, kjer se je treba do rezultata ponavadi dokopati v kratkem časovnem roku, jim predstavlja, kako se izzivov lotiti organizirano. »To ni umetniško delo, kjer bi lahko vsak delal malo po svoje,« se pošali. A doda, da uči na sproščen način in tako, da mladi ne čutijo strahu ali zadrege, če imajo kakršnokoli vprašanje
Dijakom skuša predstaviti čim več novosti, med drugim razvoj novih materialov. Vodi jih na različne ekskurzije, ko med drugim obiščejo fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ali fakulteto za tehnologijo polimerov. Dobrodošlo se mu zdi, da lahko mladi prakso opravljajo tudi v tujini, doslej so bili med drugim na Irskem, Finskem, Hrvaškem, letos se bodo odpravili v Grčijo. »Tako dobijo čim več izkušenj. V šoli imamo sicer na voljo veliko novih naprav, a delo v šoli še vedno ni enako, kot če lahko dijak spremlja osemurni delovni proces.« Dragocene izkušnje za dijake so tudi spoznavanje tujih mest in držav, sporazumevanje v tujem jeziku in uporaba angleškega strokovnega izrazoslovja. Po njegovih besedah vse to kot dobrodošlo popotnico ponavadi opazijo tudi delodajalci.
