Tožilka Mateja Gončin pravi, da varovanja niso ukinili le njej, ampak tudi ostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan in v zadevi Božić. Ob tem je napovedala nove kazenske ovadbe in vložitev odškodninske tožbe zoper državo. Gončin meni, da gre za povračilni ukrep vodstva policije, ker je v petek podala kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo centra za zaščito in varovanje zaradi nepravilnosti pri njenem varovanju. Poudarja, da so ji varovanje ukinili že tretjič. "Kot da se me onemogoča pri pregonu Kavaškega klana," je poudarila in dodala, da tako ne more opravljati svojega dela, ker je ves čas v negotovosti.
Ni več grožnje?
O ukinitvi varovanja je bila danes seznanjena ustno na sestanku pri vodji Specializiranega državnega tožilstva Darji Šlibar, kjer je bil prisoten tudi novi vodja centra za varovanje in zaščito Aleksander Perklič. "Kot razlog so navedli, da nevarnost grožnje tožilcem ne obstaja več," je povedala Gončin. Informacijo je potrdil tudi njen pooblaščenec David Sluga, ki meni, da bi se na to morala odzvati tudi tožilstvo in sodišče.
Gončin, ki je tožilka v odmevnih primerih tudi proti članom t. i. Kavaškega klana, je v oddaji Tarča decembra lani prekinila medijski molk in razkrila nepravilnosti pri delu Centra za varovanje in zaščito. Policijo je obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Opozorila je tudi na nepravilnosti pri varovanjih drugih varovanih oseb ter odtekanju informacij, v decembrski Tarči pa je napovedala tudi nove postopke in kazenske ovadbe.
Tožilka ovadenim očita več kaznivih dejanj zlorabe položaja. Po neuradnih informacijah Televizije Slovenije naj bi se ovadba nanašala na vodstvo centra za varovanje in zaščito med letoma 2023 in 2025, ko sta center vodila Tomaž Brezic in Franc Šešerko.
Primorske Novice
Laško ponosno slavi tretje stoletje
Kaj pravi policija?
Na GPU so dodali, da so bili v policiji s podano kazensko ovadbo zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo CVZ seznanjeni le iz medijev.
Na Generalni policijski upravi (GPU) so v odzivu na poročanje poudarili, da policija »še naprej varuje ogrožene državne tožilce in sodnike z različnimi ukrepi varovanja na podlagi aktualnih ocen ogroženosti« in da so »ogroženi državni tožilci in sodniki še naprej varovane osebe policije.« Ob tem so zavrnili navedbe, da je »ukinitev varovanja povračilni ukrep policije zaradi vložene kazenske ovadbe zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo Centra za varovanje in zaščito.«
Pojasnili so, da ocene ogroženosti za ogrožene državne funkcionarje izdeluje delovna skupina za koordinacijo varovanja ogroženih uslužbencev policije in drugih državnih funkcionarjev. Ta »sproti in strokovno ocenjuje vsako informacijo, ki bi lahko vplivala na spremembe ocen ogroženosti in ukrepov varovanja, pri čemer podana kazenska ovadba ali reorganizacija CVZ nimata nikakršnega vpliva na spremembe ocen ogroženosti in ukrepov varovanja.«
Ukrepi varovanja so različni in se sproti »prilagajajo aktualni oceni ogroženosti,« pri čemer je vsaka odločitev o varovanju v policiji »vedno predmet ustrezne obravnave, ocene in ovrednotenja.«
Javno reševanje nesprejemljivo
Na GPU so poudarili še, da policija izvaja vse potrebne aktivnosti, da bi bile varovane osebe in predstojniki državnih organov, v katerih so varovane osebe zaposlene, ustrezno seznanjeni z aktualnimi ocenami ogroženosti in izvajanimi ukrepi. A tako ocena ogroženosti kot načrt izvajanja ukrepov za zaščito ogrožene osebe v skladu z zakonodajo nosita stopnjo tajnosti. »Razkrivanje tovrstnih podatkov in podatkov, povezanih z varovanjem ogroženih oseb, bi lahko ogrozilo varnost varovane osebe in izvajalcev varovanja ter škodovalo nadaljnjemu delu policije, zato je javno reševanje takih vprašanj nesprejemljivo,« so med drugim navedli.
