Novi zakon o medijih po navedbah ministrstva za kulturo prinaša prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.
Predlog bi omogočil pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.
Po novem zakonu bo namreč mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, piše v predlogu zakona. Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v (prevladujoči) lasti javnih subjektov ali političnih strank.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko novi zakon določa tudi večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti.
Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije). Po novem postopku bo moral regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Za oceno koncentracij na medijskem trgu bo pristojen Akos.
Z obravnavo predloga novega zakona o medijih bodo poslanci sklenili januarsko redno sejo DZ.
