Čeprav so se državna sredstva za šport več kot podvojila od leta 2022 na okoli 54 milijonov evrov, klubi niso deležni tega učinka, saj povečini niso prejemniki državnih sredstev in so odvisni predvsem od sponzorstev, so izpostavili sogovorniki. "Za državno blagajno smo prek različnih davkov ustvarili 1,1 milijona evrov, a od države ne prejmemo nič," je stanje predstavil podpredsednik ljubljanskega kluba Tomaž Berločnik. Ključne za delovanje klubov so sponzorske investicije, zato bi Berločnik želel bolj prijazno okolje za pokrovitelje.
Dodatne olajšave za sponzorstva
Podobno je razmišljal tudi glavni izvršni direktor družbe BTC Damjan Kralj, ki je v razpravi kot enega izmed ukrepov predlagal dodatne olajšave za sponzorstva. "Mi bomo v vsakem primeru sponzorji pri slehernem športu, ki smo jim zvesti že več kot deset ali dvajset let, a tovrstne olajšave bi bržkone privabile dodatne sponzorje, lahko pa tudi večje zneske sedanjih sponzorjev," je dejal prvi mož BTC, ki je v športu aktiven tudi kot predsednik nacionalne gimnastične in teniške zveze. Kralj je dodatno predlagal spodbujanje javno-zasebnih partnerstev v športu in razvoja športne infrastrukture, ki bi pomagal šport narediti še bolj dostopnega množicam.
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Težava dvomilijonskega trga
Direktor športno-marketinške agencije Sport Media Focus Tomaž Ambrožič je dejal, da ob siceršnjem povečanju državnega financiranja športa klubi v državi ostajajo v prvi vrsti odvisni od dvomilijonskega slovenskega trga. "Če bi nas bilo danes pet milijonov v Sloveniji ali pa deset, bi se klubi lažje financirali iz komercialnih dejavnosti, torej od vstopnic, od medijskih pravic in podobno," je orisal težavo vrhunskih klubov v Sloveniji.
Ob tem je opozoril tudi na trenutno ureditev športnih stav v Sloveniji, po kateri je večina stav opravljenih pri tujih spletnih ponudnikih, ki v Sloveniji ne plačujejo koncesij, medtem ko zgolj 20 odstotkov stav poteka po edini družbi s koncesijo v državi Športni loteriji. Tako po njegovih besedah okoli 500 milijonov evrov stav letno zapusti državo, na ta znesek pa niso plačane davščine, ki bi jih lahko uporabili za šport. Kot pomembno vprašanje je Ambrožič izpostavil tudi obdavčitev športnikov v državi. Pri tem bi država morala upoštevati, da je kariera športnikov omejena na določeno število let in tako zagotoviti bolj prijazno okolje za vrhunske športnike.
Davčni svetovalec in nekdanji direktor davčne uprave Igor Simič je ocenil, da bi moralo biti v interesu države privabiti nazaj nekatere največje zaslužkarje med slovenskimi športniki s posebnim davčnim razredom, saj jih trenutna ureditev spodbuja, da si dom ustvarijo drugje. "Sam sem bil pred leti predlagatelj šestega dohodninskega razreda, ki bi prihodke nad milijon evrov obdavčil z desetodstotno stopnjo, a ni bilo posluha za to," je dejal.
