V prejšnjem tednu je bilo iz Aschaffenburga v Nemčiji slišati žalostne novice. Osemindvajsetletni afganistanski državljan je v parku napadel vrtčevsko skupino in mimoidoče, ki so želeli pomagati. Pri tem je ubil komaj dveletnega dečka in 41-letnega moškega, še tri osebe pa hudo ranil. Policija še preiskuje motiv napada, vendar je znano, da so osumljenca že večkrat obravnavali zaradi nasilnih kaznivih dejanj. Čeprav bi moral po zaključku azilnega postopka zapustiti Nemčijo, je ostal v državi.
Nemčijo je v zadnjih mesecih pretreslo več podobnih incidentov. Avgusta lani je v mestu Solingen v napadu z nožem umrlo več ljudi, odgovornost pa je prevzela skrajna islamska skupina. Zaradi naraščajočih varnostnih izzivov je nemška vlada že zaostrila zakonodajo na tem področju, vendar se še vedno sooča s kritikami, ki zahtevajo strožje ukrepe na področju priseljevanja. Napadi in priseljevanje bodo najverjetneje postali osrednja tema predvolilne kampanje pred zveznimi volitvami 23. februarja, kjer v javnomnenjskih raziskavah vodi Krščansko-demokratska stranka (CDU), sledita ji skrajno desna AfD in Scholzeva Socialdemokratska stranka (SPD).
Slovenija: varna država, a pod drobnogledom
V Sloveniji je situacija bistveno drugačna, pravi policija, ki zagotavlja, da država ostaja varna. Trenutno so sicer nedovoljene migracije v upadu tudi zaradi zimskega obdobja in zasneženosti glavnih poti nedovoljenih migracij na Zahodnem Balkanu. Večina ilegalnih migrantov ob prihodu izrazi namero za prošnjo za azil, kar pomeni, da so takoj predani pristojnim organom. »Policija izvaja vrsto ukrepov za zagotavljanje varnosti vseh prebivalk in prebivalcev, okrepljeno pa je tudi sodelovanje s sosednjimi državami in državami v regiji Zahodnega Balkana, zlasti z namenom preprečevanja delovanja kriminalnih tihotapskih združb,« sporočajo s policije.
Občina Brežice: soočanje z migracijami na terenu
Občina Brežice, ki leži ob meji s Hrvaško, je eno od območij, kjer migracije najbolj neposredno vplivajo na lokalno skupnost. Z nedovoljenimi migracijami in nezakonitimi prehodi državne meje se soočajo od leta 2015. »V letih 2023 in 2024 so se občani v naši občini spet srečevali z množičnimi skupinami migrantov, ki so prehajali mejo na različnih območjih občine in nadaljevali svojo pot v notranjost države. Običajno so to skupine, praviloma mlajših moških, ki skozi dan potujejo ter v večernih in nočnih urah iščejo kraje za nočitev, velikokrat na zasebnih zemljiščih, dvoriščih in tudi v počitniških/kmetijskih objektih. Občani se pri tem počutijo ogrožene, izražajo strah, saj ne vedo, kakšni so nameni posameznikov,« pravijo na občini.
Vendar je situacija postala bolj nadzorovana po vzpostavitvi registra tujcev v začetku avgusta 2024 na mejnem prehodu Obrežje, kjer so migranti evidentirani takoj po prihodu. »Število konfliktov se je med lokalnim prebivalstvom in migranti zdaj zmanjšalo, saj zdaj običajno takoj po prehodu meje poiščejo policijo, tam nadaljujejo s postopki in se ne gibljejo več po vaseh,« dodajajo na občini.
Zanimivosti
Ti ugodni izdelki so si prislužili znak “ODLIČNA KAKOVOST”
Pravice migrantov v Sloveniji: pravni okvir in integracija
Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov poudarja, da Slovenija zagotavlja pravice migrantov v skladu z evropskimi direktivami in mednarodnimi konvencijami. Med ključnimi ukrepi integracije so brezplačni tečaji slovenskega jezika, ki jih lahko obiskujejo tako prosilci za azil kot tujci iz tretjih držav. V zadnjih letih se je število udeležencev teh programov potrojilo, kar kaže na uspešnost strategije.
Poleg jezikovnega izobraževanja je pomembna tudi vključitev otrok v šole, ki poteka brez zamud. Po podatkih vlade so vzpostavljeni posebni ukrepi za osebe z mednarodno zaščito, ki jim omogočajo hitrejšo integracijo v družbo. »Stanovanjska problematika ostaja eden največjih izzivov, vendar se postopoma izboljšuje z novimi ukrepi,« dodajajo na uradu.
Kljub temu, da naj bi se za osebe, ki so pridobile mednarodno zaščito ali zanjo šele prosijo, izvajali tudi posebni ukrepi za njihovo čim hitrejšo in učinkovito integracijo, prilagojeni njihovi specifični situaciji, pa se na Varuha človekovih pravic s pobudami razmeroma pogosto obračajo osebe, ki niso slovenski državljani. Pri tem se je na primer v letu 2023 večina pri Varuhu obravnavanih tujskih zadev nanašala na dolgotrajnost postopkov. Gre predvsem za obravnavo vlog za izdajo in podaljšanje različnih dovoljenj za prebivanje. Zaradi omenjene problematike se je Varuh tudi že večkrat obrnil neposredno na upravne enote in pristojna ministrstva. Vendar Varuh v primeru očitkov dolgotrajnih postopkov že daljši čas prejema pojasnila, zlasti največjih upravnih enot, da so dolgotrajni postopki posledica velikega pripada zadev in kadrovske podhranjenosti upravnih enot. »Skrb vzbujajoče je, da gre dolgotrajnost postopkov nemalokrat tudi v škodo zagotavljanja največje koristi otroka,« poudarja Varuh.
Ravnovesje med varnostjo in integracijo
Varnost in integracija migrantov sta ključni temi evropske politike, pri čemer Slovenija ostaja država s stabilnimi varnostnimi razmerami. Vprašanja o učinkovitosti integracijskih politik, dolgotrajnosti postopkov in javnega sprejemanja migrantov pa ostajajo aktualna. »Ena od prioritet integracijske strategije je sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj se uspešna integracija odvija na lokalnem nivoju. V lanskem letu smo si na Uradu skupaj z reprezentativnimi združenji lokalnih skupnosti zadali tudi intenzivnejši dialog. Na področju sodelovanja z lokalnimi skupnostmi smo v zaključku priprave projekta, ki bo krepil sodelovanje države in lokalne skupnosti pri integraciji vseh migrantov, ki živijo v Republiki Sloveniji. Z nevladnimi organizacijami Urad sodeluje dnevno, saj so izvajalci številnih projektov s področja psihosocialne oskrbe in prostočasnih aktivnosti,« so pojasnili na Uradu.
Ob izzivih, s katerimi se soočajo večje evropske države, kot je Nemčija, Slovenija še vedno išče ravnovesje med humanitarnimi obveznostmi in varnostnimi zahtevami. Na Amnesty International Slovenije pa sicer opozarjajo na stereotipe, ki spremljajo begunce in migrante in so zelo prisotni v našem okolju: »Vse prevečkrat smo priča lažnim novicam in političnemu diskurzu, ki migrante in begunce označuje kot krivce za številne probleme naše družbe. Nedavno smo bili na Dolenjskem tudi priča protestom proti izgradnji azilnega doma. Diskriminacija in sovražni govor se iz ust politikov širita tudi med številne člane naše družbe in v njej še vedno prevečkrat vlada okolje strahu in sovražnosti.« Kako torej izboljšati razmere za vse? »Največ lahko naredi mednarodna skupnost s tem, da v državah, ki jih prebivalci množično zapuščajo, pomaga pri razvoju, spoštovanju človekovih pravic, umirjanju konfliktov, uvajanju ukrepov proti podnebnim spremembam,« zaključujejo na Občini Brežice.
