Preverili smo, kaj se skriva za zgodbo in kaj lahko naredijo stanovalci v večstanovanjskih stavbah, če se nekdo ne drži osnovnih načel.
Zgodba naše bralke se vleče že nekaj let, in kot sama pravi, nikakor ne more priti do miru, čeprav ji nagajanje sosede že načenja zdravje. Kot pravi, so tukaj odpovedali vsi organi in institucije, od policije, upravnika stavbe pa vse do centra za socialno delo.
Zato smo povprašali omenjene, ali primer poznajo in kaj se dogaja. Zanimalo nas je tudi, kaj lahko naredi stanovalec ali stanovalci, če nekdo krši pravila hišnega reda in moti nočni mir tudi med predpisanim časom med 22. in 6. uro.
Točenje vode ji načenja živce
"Točenje vode je nevzdržno, načenja mi zdravje," je potožila bralka. CSD, enoto Litija, smo povprašali za mnenje in povedali so, da zadeve ne poznajo, sicer pa nudijo različne oblike pomoči. "V primerih posega v lastninsko pravico na stanovanju je treba najprej vzpostaviti stik z upravljalci večstanovanjskih stavb. Če gre za kršitve javnega reda in miru ali morebiti sume za povzročena kazniva dejanja, je to zlasti policija. V civilnem pravu pa je ena od možnosti tudi vložitev tožbe za prenehanje poseganja v lastninsko pravico, skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika," je povedala direktorica Andreja Rihter.
Na policiji v Litiji so dejali, da zaradi varovanja podatkov ne komentirajo konkretne težave, je pa povzročanje hrupa kot prekršek opredeljeno v osmem členu Zakona o varstvu javnega reda in miru ter se z globo 83,46 evra kaznuje, kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventno-vzdrževalne posege, ter z globo 104,32 evra, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti.
Stoli ali hoja po stanovanju nista stvar policije
"V primerih, ko gre za hrup, ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih in nastaja zaradi premikanja stolov, hoje po stanovanju, uporabe različnih gospodinjskih aparatov, točenja vode in podobno, ne gre za nedovoljene načine ravnanj o zakonu ZJRM-1 in za to ni potrebna intervencija policije, ampak gre za civilnopravna medsebojna sosedska razmerja, ki se urejajo v skladu s hišnim redom in določbami Stanovanjskega zakona," so pojasnili na policiji.
V stvarnopravnem zakoniku pa je določena prepoved medsebojnega vznemirjanja in po njem morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode ter se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.
Upravljavec stavbe ima drugačno zgodbo
Pri upravljavcu stavbe Terca pa so povedali še drugo plat zgodbe, in sicer da naj bi bila bralka tista, ki naj bi po svoje povzročala težave, njena soseda pa se ne zadržuje veliko v stanovanju. "Primer poznamo, a tudi pregled porabe vode je pokazal, da ni posebnih odstopanj od povprečij drugih stanovanj. Imamo pa hišni red in tega se morajo držati vsi. Če ga kdo krši, se etažni lastniki lahko odločijo za opomin kršitelju. Če pa ta ne pomaga, gredo lahko v izključitveno tožbo, kar pomeni, da bi se moral lastnik izseliti, njegovo stanovanje se proda na dražbi, lastnik pa nima predkupnih pravic. A takih tožb ni veliko, še manj pa je uspešnih. Dobrodošlo bi bilo, da bi vse skupaj lažje izvedli. Res pa je tudi, da večino problemov, s katerimi smo se srečevali do zdaj, reši čas," pravijo.
Včasih pomaga nekaj pozornosti in pogovor
Poudariti je treba, da za vse odgovarja lastnik, četudi težave povzroča najemnik. In da se pri svojem delu srečujejo z različnimi težavnimi sosedskimi odnosi, kot upravniki stavb pa ne morejo vplivati na medsebojne odnose stanovalcev. "A teh najhujših težav, vsaj kar zadeva naše stavbe, vseeno ni veliko. Poskušamo rešiti težave s pogovori in mediacijskimi srečanji. Opazili pa smo, da včasih mnogi pogrešajo nekaj pozornosti," pravijo na Terci.
