Razlog za to so bile pogoste padavine v začetku pridelave, ki so povzročile hitro rast čebule. Zaradi tega je bila rastlina bolj dovzetna za bolezni. Čeprav je bila čebula ob spravilu še v dobrem stanju, so se težave začele pojavljati šele med skladiščenjem pridelka.
V skupini pridelovalcev Ptujskega lüka je zbranih pet kmetov, ki za pridelavo te čebule namenjajo približno 8,5 hektarja njivskih površin. V povprečju na trg letno prodajo približno 50 ton lüka. Posebnost lanske letine je bila v tem, da se je spravilo pridelka začelo približno dva tedna prej kot običajno, in sicer konec julija ter v začetku avgusta.
Nove, neznane bolezni
Pridelovalci čebule, zlasti Ptujskega lüka, se v zadnjih letih soočajo z resnimi težavami v pridelavi. Glavna težava niso okužbe z muho, kot pogosto zmotno domnevajo vrtičkarji, temveč nove bolezni, ki napadajo liste čebule. Okužba se začne na listih in se preko vratu prenese v čebulico, kar povzroča kasnejše težave v skladišču.
Poleg tega so pridelovalci zaradi močno zmanjšane rabe fitofarmacevtskih sredstev dodatno omejeni v boju proti boleznim. V preteklosti je zaščito zagotavljal bakrov sulfat (modra galica), ki pa je zdaj v Sloveniji prepovedan. Zgodovinsko so tovrstne bakterijske okužbe obvladovali z antibiotiki, ki so danes prav tako globalno prepovedani. Te bolezni so posebej izrazite pri določenih vrstah čebule, tudi hibridih, kar povzroča težave pridelovalcem po vsem svetu. Pridelovalci Ptujskega lüka skušajo bolezni obvladovati z dovoljeno kemijsko zaščito, upočasnjeno rastjo in zmanjšano uporabo gnojil, kar pa zmanjšuje pridelek. Letos so kljub vsemu beležili okoli 40-odstotni izpad pridelka. Skupaj s strokovnimi službami aktivno iščejo rešitve za prihodnje izzive, saj trenutne metode ne zagotavljajo dolgotrajne zaščite.
Njena.si
Prvi koraki v samostojno življenje: Kako zavarovati svoje stanovanje?
Okolju prijaznejša nova embalaža
Pred dobrim letom in pol so se pridelovalci odločili za enotno papirnato embalažo, ki je načeloma novost za vrtnine. Čeprav je nekoliko dražja, je okolju bolj prijazna. Poleg tega kupci sedaj lažje prepoznajo Ptujski lük na trgovskih policah, kar je bil glavni cilj te odločitve. "V razvoj nove embalaže smo vložili veliko truda. Najprej smo se morali poenotiti med sabo, nato pa še prepričati trgovce. Zavedali smo se, da plastična vrečka ni rešitev za trajnostno kmetijstvo. Ves proces je trajal kar nekaj časa, vendar smo vztrajali in uspeli. Odziv potrošnikov je pozitiven, saj so prepoznali vrednost okolju prijaznejše embalaže. Ta je sicer veliko dražja, zato je tudi cena našega lüka nekoliko višja in znaša na polici od 2,5 do 3 evre za kilogram, odvisno od trgovca," je poudarila Anja Pignar, vodja skupine pridelovalcev čebule z geografsko označbo. Ptujski lük bo sicer na voljo nekje do velike noči, njegova cena pa bo tudi takrat enaka današnji. Medtem ko bo ostala hibridna čebula za približno 40 odstotkov dražja.
Kupci ne ločijo Ptujskega lüka od druge čebule
Kljub novi embalaži potrošniki še vedno velikokrat ne ločijo Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo od druge rdeče čebule, med katerimi je tudi ptujska rdeča. Gre sicer za enako sorto, vendar Ptujski lük zahteva posebno pridelavo in pobiranje. "Natančno se ve, na katerem območju in na kakšen način se prideluje Ptujski lük. Pridelovalci so podvrženi rednim kontrolam, saj zaščitena geografska označba zahteva, da se upoštevajo specifične pridelovalne metode. Lük morajo ročno pobirati, sortirati in spakirati, kar zagotavlja visoko kakovost in skladnost s standardi. Vse te kontrole, ki predstavljajo velik del cene, so namenjene preprečevanju zavajanja in zagotavljanju, da je Ptujski lük resnično izdelan v skladu s specifičnimi pogoji, ki smo jih določili pridelovalci sami," je poudaril Branko Majerič, eden izmed pobudnikov zaščite Ptujskega lüka. Po njegovih besedah je zaščitena geografska označba v svetu edini verodostojni sistem, ki zagotavlja, da je določen proizvod resnično pridelan in/ali predelan na določenem geografskem območju. "Vse ostalo se lahko zlahka manipulira, kar vodi do zmede med potrošniki. Druge države po svetu so že začele prepoznavati pomen zaščitenih geografskih označb in jih uveljavljajo v svojih sektorjih," je zaključil Majerič.
