Po podatkih statističnega urada imamo v Sloveniji v letošnjem šolskem letu dobrih 80.000 študentov in študentk, od tega daleč največ, 71.000, v visokošolskem študiju, med vsemi pa je skoraj 60 odstotkov žensk. Kot zanimivost še navedimo, da jih je med vsemi tujimi študenti največ iz Srbije in Severne Makedonije ter Hrvaške.
A koliko časa poteče od vpisa do diplome? V povprečju potrebujejo malce več kot štiri leta. Na Univerzi Maribor so povedali, da pri njih redni študenti visokošolskega študija potrebujejo 4,36 leta, na univerzitetnem študiju pa 4,39 leta. Izredni študenti potrebujejo veliko več časa, tudi deset let.
Po enem letu od konca študija do diplome
Na Fakulteti za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec FZSV so nam zaupali, da je čas študija seveda odvisen od vsakega posameznika in njegove motivacije, posebej pri pripravi in zagovoru diplome. »Povprečno 15 do 25 odstotkov študentov, ki se vpišejo v prvi letnik, diplomira v treh letih ali 36 mesecih, kolikor traja študij pri nas. Med 40 in 45 odstotki pa jih diplomira v enem letu po koncu rednega dela študija v času absolventa.«
Postavljen je namreč tudi rok za pregled napisanega diplomskega dela, to je en mesec od predaje in je določen s pravilnikom fakultete. Ta rok velja za prvi pregled; če pa mora študent diplomsko delo večkrat popravljati, se čas pregleda podaljša. »Pristnost vsebine vsakega diplomskega dela preverjamo tudi s pomočjo plagiatorja. V kolikor je le mogoče, se na fakulteti potrudimo, da se čas pregleda diplomskega in magistrskega dela skrajša,« dodajajo.
Javil pa se nam je tudi bralec, ki nikakor ne pride do zagovora diplome, čeprav dela v poklicu, ki jih nujno potrebujemo. Kje in zakaj se torej rado zatakne?
Bližnjic ni in jih ne more biti
Kot pravijo v Slovenj Gradcu, imajo včasih študenti napačno predstavo o trajanju in željo na hitro diplomirati. Na vsaki fakulteti veljajo določena pravila, a velikokrat vse tudi ni samo v rokah fakultete. »Na fakulteti moramo slediti visokim standardom kakovosti, ki jih moramo zahtevati tako od zaposlenih kot od študentov,« so povedali.
Pa vendar, ali bi pri določenih poklicih, ki jih kronično primanjkuje, zdravstvo na primer, lahko zadeve pospešili ali časovno omejili, da bi te odgovornosti bili deležni tudi profesorji, ne le študenti? V Slovenj Gradcu se zavedajo pomanjkanja zdravstvenih delavcev v praksi, a zaradi tega študija ne smejo pospeševati ali skrajševati, saj gre za neposredno delo s pacienti. »Jemanje bližnjic je nemogoče, gre za reguliran poklic in cilj vsake izobraževalne ustanove je predajanje kakovostnega znanja. Vsi pri tem nosijo del odgovornosti, vsak predavatelj se pod diplomsko delo študenta podpiše in s tem jamči za kakovost izdelka, kar pomeni, da mora včasih študentu diplomsko delo večkrat zavrniti, če ni pripravljeno v skladu s pravili.«
Zato na področju, kjer je potreba po kadrih velika, hitrih rešitev in bližnjic ni.
V enem letu mora biti diplomsko delo spisano in oddano
Samo pisanje diplomske naloge lahko traja eno leto. Čas se meri od dneva, ko študent dobi odločbo o potrditvi diplomske naloge. Če študentu v tem času ne uspe napisati diplomskega dela, lahko zaprosi za podaljšanje roka izdelave z obrazložitvijo za šest mesecev. Strinjati se mora tudi mentor.
Študent lahko diplomsko nalogo odda, ko opravi vse preostale študijske obveznosti. »Po tem, ko delo odda, tega ne more več popravljati, razen če je tako določeno pri zagovoru. Rok za določitev datuma zagovora po pravilniku ni določen,« pravijo na univerzi v Mariboru.
Posebej pri izrednem študiju pogosto naletijo na dejstvo, da morajo tudi tisti, ki so sicer zaposleni in se s »praktičnim poukom« srečujejo vsak dan, opraviti vse obveznosti kot redni študenti. Za vse veljajo enaka pravila; če pa študent meni, da je pred ali med potekom študija pridobil potrebna znanja, definirana s študijskim programom, lahko zaprosi za priznavanje opravljenih obveznosti. »V primeru, ko pristojna komisija na fakulteti ugotovi, da je študent že pridobil posamezne kompetence, se mu te lahko priznajo v celoti, delno ali pa se ne priznajo,« dodajajo na Univerzi Maribor. Vsebinsko se namreč redni in izredni študij ne smeta razlikovati, saj študenti pridobivajo enako izobrazbo in enak naziv.
