V Lekarniški zbornici Slovenije pozdravljajo ureditev področja nabave zdravil v javnih lekarniških zavodih, opozarjajo pa na neustrezne vsebine novele, ki jo je državni zbor že potrdil.
Predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič pravi, da se strinjajo, da je novela uredila področje preskrbe z zdravili, zlasti z vidika izteka interventnega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024. Zakon je namreč prenehal veljati 31. 12. 2024.
»Preskrba z zdravili je za prebivalce pomembna, sploh z vidika, da se celotna Evropa sooča s pomanjkanjem zdravil. Menimo, da je področje nabave zdravil in zagotavljanje zalog zdravil z novelo zakona ustrezno urejeno. Čeprav pomeni odstop od zakona, ki ureja javno naročanje, je zagotovljeno spoštovanje načel javnega naročanja (transparentnost, gospodarnost in učinkovitost, neomejevanje konkurence in poročanje). Nad nabavo in vzdrževanjem zalog zdravil je urejen tudi nadzor. Celoten proces nabave zdravil je v Sloveniji zelo strogo reguliran, hkrati pa nam omogoča, da zagotavljamo zdravila ustrezne kakovosti in dovoljšnjih količin v okoliščinah pomanjkanja zdravil v vseh državah EU. Cene zdravil v Sloveniji (dvomilijonski trg) pa so v evropskem povprečju. S spremembo zakona bomo to ohranili, lekarne bodo razrešene nepotrebnega administrativnega bremena, hkrati pa bomo tudi v Sloveniji lahko sledili ukrepom in olajšavam, ki jih uvaja EU: olajšan prehod zdravil med državami, solidarnost, skupne nabave ipd. Vse to Zakon o javnem naročanju omejuje,« je pojasnila Darja Potočnik Benčič.
Nezadovoljni s financiranjem specializacij: izvajalci s koncesijo izločeni
Povečanje števila specialistov ter magistrov farmacije in farmacevtskih tehnikov s specialnimi znanji je izjemno pomembno, prav zato je ureditev financiranja specializacij in vzpostavitev pogojev za specialna znanja ključni korak.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Država je pri tem naredila ločnico med javnimi zavodi in koncesionarji, na kar so v Lekarniški zbornici Slovenije opozorili, češ da so tudi izvajalci s koncesijo del javne zdravstvene mreže: »Ne strinjamo se, da so pri financiranju specializacij izvajalci s koncesijo izločeni. S predlogom amandmaja, ki smo ga poslali v državni zbor, smo predlagali, da se financiranje specializacij zagotovi zaposlenim pri izvajalcih lekarniške dejavnosti, kar vključuje javne lekarniške zavode, izvajalce s koncesijo in bolnišnice.« Predlog ni bil upoštevan.
O lastniških deležih v zasebnih lekarnah ...
Z zakonom naj bi se realizirala tudi odločba ustavnega sodišča, a tudi pri tem v Lekarniški zbornici Slovenije menijo, da sprejeta ureditev ni ustrezna. Po njihovem mnenju postavlja omejitve koncesionarjem v lekarniški dejavnosti. Predlagali so, da se omogoči prenos večinskega deleža, če bo imetnik tega deleža tudi po prenosu nosilec lekarniške dejavnosti in bo kot poslovodni organ izpolnjeval pogoje za vodjo lekarne, imel določene reference in bo strokovno usposobljen: »Ustavno sodišče namreč ni navedlo, da je prenos večinskega deleža v nasprotju z zakonodajo, ampak ga je treba urediti.« Koncesija bi bila še vedno podeljena pravni osebi pod istimi pogoji in za isti določen čas, za katerega je bila podeljena.
