Kot so pojasnili v stranki Gibanje Svoboda, bodo predstavniki koalicijske poslanske skupine Svobode, Socialnih demokratov in Levice ter združenja Srebrna nit več podrobnosti o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predstavili na torkovi novinarski konferenci ob 13. uri. Predlog zakona sicer čaka samo še na zakon o zdravstveni dejavnosti, nato ga bodo vložili v zakonodajno proceduro, je danes napovedala poslanka Svobode Tereza Novak. Kot je poudarila, je zakon namenjen izključno tistim, ki ga potrebujejo, zato se ga po mnenju Novak ni treba bati. Zagotovila je, da so pri njegovem snovanju upoštevali najbolj resne pripombe opozicije in drugih javnosti v referendumski kampanji ter vanj dodatno vključili več varovalk, "tako da smo zakon na nek način omilili".
"Upam, da ne bomo imeli še enega referenduma. Mislim, da to ne bi bilo prav produktivno, ampak lahko se pa seveda zgodi," je glede možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma menila Novak. Gre seveda za del zakonodaje, za katero so volivci prižgali zeleno luč na junijskih posvetovalnih referendumih.
Preostala zakona še v usklajevanju
Ostala zakonodaja, med drugim glede gojenja in uporabe konoplje v medicinske namene in za osebno rabo ter glede uvedbe preferenčnega glasu za volitve v DZ, je še v usklajevanju. Novak je spomnila, da so pri uvedbi preferenčnega glasu šli v kompromisni predlog skupaj z NSi, a so si v opozicijski stranki kasneje premislili in predlog zakona, ki so ga sami predlagali, zavrnili.
V Svobodi se bodo zdaj pogovorili, s katerim predlogom za uvedbo preferenčnega glasu bodo v koaliciji nadaljevali, "ampak vsekakor nameravamo v kratkem te zakone vložiti v zakonodajno proceduro in s tem spoštovati voljo volivcev na referendumu," je poudarila Novak. Pričakujejo tudi, da si bodo v NSi premislili in predlog vendarle podprli.
Prioritete do volitev
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da z delom ne bodo prekinili, čeprav smo vstopili v predvolilno leto.
Med prioritetami je izpostavila dokončanje zdravstvene in pokojninske reforme, "prav tako so še druga področja, na katerih nameravamo intenzivno delati do konca mandata," je poudarila. "Mi nismo tisti, ki bomo rekli, naredili smo, kar smo, in vstopamo v volilno kampanjo. To bi bilo neodgovorno z naše strani," je dodala.
Poslance na januarski redni seji DZ sicer čaka tudi obravnava interpelacije notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Odgovor ministra na interpelacijo je pred prazniki romal v DZ, še v tem tednu se bodo z ministrom pogovorili tudi poslanci Svobode. "Imamo veliko vprašanj. Pogovorili se bomo in od tega bo tudi odvisna naša odločitev," je glede podpore ministru poudarila Novak.
Še vedno se išče guverner Banke Slovenije
V koaliciji pa čakajo tudi na imena kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. "Zagotovo je na potezi predsednica države, čakamo vabilo na pogovore," je poudarila Avšič Bogovič. Ko bomo vedeli, o kom se bomo odločali, se bomo v poslanski skupini pogovorili, prav tako se bomo pogovorili znotraj koalicije, je dodala.
Tako kot v prvem krogu izbire kandidata za guvernerja Banke Slovenije so se v poslanski skupini Svoboda pogovorili s kandidati za varuha človekovih pravic. Po oceni Avšič Bogovič so kandidati zelo kompetentni in strokovno podkovani na področju, za katerega kandidirajo, "je pa dejstvo, da bo kandidata predlagala predsednica države," je izpostavila.
Dogajanje v agenciji za energijo
V zadnjih dneh odmevata tudi odstopa dveh članov sveta agencije za energijo zaradi dogajanja glede nove metodologije za obračun omrežnine, ob čemer so se na vlado zgrnili očitki o vmešavanju v delo neodvisne agencije.
"To težko komentiram, toda politika lahko vedno pove svoje mnenje. In če povemo, da je nov omrežninski akt netransparenten in da ne naslavlja pravih vsebin, potem mislim, da to ni vmešavanje v delo agencije," je poudarila Avšič Bogovič.
Ali se bodo za odstop odločili tudi trije preostali člani sveta agencije, Avšič Bogovič danes ni želela ugibati, je pa spomnila, da lahko vlada v skladu z energetskim zakonom predlaga njihovo razrešitev državnemu zboru.
Meni še, da je na mestu, da se akt, ki je vpeljal novo metodologijo obračunavanja omrežnine, ponovno pregleda in pri tem naslovi teme, ki do sedaj pri tem niso bile upoštevane, "skratka ni transparenten in ne naslavlja pravih vsebin," je poudarila.
