Kot so poudarili na ministrstvu za kulturo, je bilo treba veljavni zakon o medijih nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji, še zlasti Evropskemu aktu o svobodi medijev (EMFA), ki začne veljati avgusta 2025. Zato smo z novim zakonom ustrezno poskrbeli tudi za uskladitev z evropsko zakonodajo na področju medijev.
Kaj bo drugače?
Novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije), ki bi lahko negativno vplivala na medijsko raznolikost (pluralnost) in uredniško neodvisnost. Po novem zakonu bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti. Zakon omogoča tudi pripravo sodobnih shem za finančno pomoč medijem po zgledu številnih drugih evropskih držav, ki podpirajo kakovostne medije in novinarstvo. Mediji namreč kot gospodarska panoga do sedaj edini niso bili upravičeni do finančnih pomoči. Upošteva tako evropsko uredbo o svobodi medijev (EMFA), ki je bila sprejeta spomladi letos kot tudi Akt o digitalnih storitvah. Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi, še dodajajo na ministrstvu.
"Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja," so navedli.
"V novem zakonu tako prenavljamo in finančno krepimo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem," pojasnjujejo.
Dober Tek
Praznični ostanki tečejo drugi krog: Okusno, praktično in brez odpadkov
Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike
Z novim zakonom je prepovedano nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev, močnejše je varovana pravica do zaščite novinarskega vira. Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so na primer spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov.
V Društvu novinarjev Slovenije bodo različico predloga natančno prebrali
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ob današnji odločitvi vlade zapisali, da so predlog pričakovali z nestrpnostjo. Že dlje časa namreč opozarjajo, da je obstoječa medijska zakonodaja zastarela. Med javno razpravo in v času medresorskega usklajevanja so sicer v društvu pripravili več pripomb na vmesne različice, med drugim so uspeli s predlogom, da se v novi zakon vključi širše določbe državne podpore medijem oziroma kakovostnim medijskim vsebinam.
Obenem so bili do nekaterih predlaganih določb kritični, zato napovedujejo, da bodo natančno prebrali različico predloga zakona, "ki ga je prav na zadnji dan leta 2024 potrdila vlada", in po potrebi opozorili na njegove pomanjkljivosti, so zapisali v DNS.
