Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Poslanke in poslanci so jo potrdili dvakrat, prvič sredi julija, po vetu Državnega sveta pa vnovič sredi septembra. Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče.
SDS je nato sredi septembra v državni zbor vložila pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto z več kot tri tisoč podpisi, a je državni zbor na predlog koalicije sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. V koaliciji so namreč poudarili, da novela odpravlja neskladnost z ustavo, ki jo je v odločbah leta 2011 in 2021 ugotovilo ustavno sodišče.
In temu je danes pritrdilo tudi ustavno sodišče. To v postopku ni presojalo skladnosti novele zakona o parlamentarni preiskavi z ustavo, ampak le to, ali gre pri noveli za predpis, o katerem referendum ni dopusten. Take primere določa ustava v 90. členu, ko pravi, da referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da bistvo novele predstavljajo določbe, s katerimi se uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Določba, s katero se ureja organizacija dela parlamentarne komisije, zaradi katere je SDS tudi zahtevala referendum in ustavno presojo sklepa o njegovi nedopustnosti, pa pomeni minimalen del novele in je podredna do njene bistvene vsebine, so navedli sodniki.
Glede na to, da bi na referendumu volivci odločali o noveli v celoti, z vidika ustave »ni upoštevna navedba predlagateljice«, da novela ne pomeni odprave protiustavnosti. Očitki SDS, da se z novo ureditvijo ustvarja nova protiustavnost, pa so lahko predmet samostojne presoje, če bo na ustavno sodišče vložena pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele kot take, so še sporočili z ustavnega sodišča.
Izpostavljeno
Razkrivamo 4 TOP TRENDE za čarobno okrašen dom
Za predsednico državnega zbora odločitev ustavnega sodišča pričakovana
Predlagateljica novele zakona o parlamentarni preiskavi Urška Klakočar Zupančič je odločitev ustavnega sodišča pozdravila in ocenila, da je ugotovitev ustavnega sodišča tudi svojevrsten dosežek. Novela namreč uresničuje odločbe ustavnega sodišča in po njenih besedah bode v oči, da so toliko časa ostajale neuresničene. Ko je sama prevzela vodenje državnega zbora, se je namreč seznanila s poročilom Evropske komisije o vladavini prava, ki je Slovenijo opozarjala na neuresničitev več ustavnih odločb, tudi omenjenih, je izpostavila predsednica državnega zbora.
»Ni, da bi si šteli v čast, da smo toliko časa pustili odločbe neuresničene, sem pa vesela, da smo se tega lotili. Vesela sem tudi, da je večina poslank in poslancev v državnem zboru spoznala potrebnost take odločitve in da smo to izpeljali,« je v odzivu povedala Klakočar Zupančič. Po njenih besedah pa zdaj sledi tudi uveljavitev novele, ki bo »parlamentarno preiskavo postavila v pravni okvir, v kakršnem bi morala biti že vedno«.
Kot je še dodala prva med poslankami, pa je povedno, da odločitev ustavnega sodišča o skladnosti sklepa z ustavo prihaja na dan, ko državni zbor na predlog SDS in NSi razpravlja o predlogu za njeno razrešitev, pri čemer ji opozicija očita kršenje poslovnika, ustave, zakonov in neprimerno vedenje.
