"Tako kot je bila osamosvojitev Slovenije stvar vseh državljanov, tako imajo tudi vsi državljani pravico vedeti, kaj vse se je dogajalo v tem času," je poudaril Martin Premk. Kot je v izjavi za medije še pojasnil Premk, je bil ta predlog zakona že v obravnavi leta 2011, ampak ni bil nikoli sprejet. "Zato smo se odločili, da to zgodbo dokončamo," je dejal.
Ob tem je navedel, da sicer po zakonu o dokumentarnem in arhivskem gradivu vse gradivo, starejše od 30 let, "tako ali tako sodi v Arhiv Republike Slovenije in seveda mora biti javno dostopno, ampak s tem zakonom bi omogočili za vse gradivo, tudi tista poročila komisij državnega zbora, ki so mlajša od 30 let, da so javno dostopna vsem državljanom".
Koliko Sloveniji in koliko v zasebne žepe?
Poslanec Svobode Branko Zlobko je pojasnil, da kot veteran vojne za Slovenijo, ki je leta 1990 aktivno sodeloval v pripravah na oboroženi del osamosvojitve in leta 1991 v vojni tudi sodeloval, ocenjuje, "da je po 33 letih končno prišel čas, da se slovenska javnost seznani z dogodki okoli orožja". Po njegovih besedah bi se morala javnost seznaniti z informacijami o nabavi orožja v tujini v letih od 1991 do 1994 in pa tudi o tem "koliko orožja, opreme in streliva je ostalo z odhodom JLA iz Slovenije, koliko tega orožja je bilo prodanega, komu in koliko denarja je za to Slovenija dobila ter koliko denarja je poniknilo v zasebne žepe posameznikov in če je, kdo so ti".
Sopodpisnica predloga Urška Klakočar Zupančič pa je dejala, da si kot predsednica državnega zbora prizadeva tudi za transparentno delovanje institucije. "V obdobju, ko so se te stvari dogajale, torej trgovanje z orožjem, nisem bila niti še polnoletna, torej minilo je veliko časa, najmanj 30 let, in čas je, da si o temah, ki še kar naprej razdvajajo naš narod, državljanke in državljani sami ustvarijo svoje mnenje," je pojasnila. Z dostopom do gradiva bi se po njenem mnenju ta zgodba enkrat za vselej zaključila.
"Ne gre za predvolilni manever"
Zanikala je, da bi šlo pri tem za predvolilni manever, saj da nismo pred nobenimi volitvami. Na vprašanje, zakaj so se torej zdaj odločili predlagati ta zakon, je odgovorila, da so to zgodbe, ki zaposlujejo državljanke in državljane. Če gre za kazniva dejanja, je večina najverjetneje že zastarala, čas je, da se odstranijo vse oznake tajno in zaupno "in naj si ljudje sami ustvarijo sodbo", meni. "To je stvar, ki leži kot neko breme nad našo državo, in čas je, da odpremo te stvari in pogledamo, kaj se je dejansko dogajalo," je dodala.
Izpostavljeno
Podarite vsakdanje razkošje
Po Premkovih zagotovilih za predlogom zakona stoji celotna poslanska skupina Svobode, z drugimi poslanskimi skupinami pa se o podpori niso dogovarjali, saj ne vidijo potrebe. "Kdo pa bi lahko nasprotoval temu predlogu zakona," je dodal Premk.
Kaj so dokumenti o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem?
Zakonski predlog določa, da se z namenom obveščenosti javnosti o vseh okoliščinah nedovoljenega izvoza, uvoza, tranzita ali posredništva v prometu z vojaškim orožjem in opremo Teritorialne obrambe oziroma Slovenske vojske, ki ga je izvajala Republika Slovenija v svojem imenu in za svoj račun v času od 18. julija 1991 do 29. marca 1994, in o vpletenosti takratnih nosilcev javnih funkcij in vpletenih posameznikov, ne glede na določbe drugih predpisov, zagotovi prost dostop do določenih dokumentov in gradiva o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem.
V njem je navedeno tudi, kateri dokumenti se štejejo za dokumente o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem. Med njimi so uradne zabeležke pogovorov, poračuni plačil, poročila in dokumenti vlade, ministrstev, Sove in preiskovalnih komisij DZ.
Izjema podatki o prometu z vojaškim orožjem tujih držav
Po predlogu bi se preklicala tajnost podatkov oziroma rok nedostopnosti v dokumentih o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem. Predlagana izjema so dokumenti o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem, ki vsebujejo podatke o prometu z vojaškim orožjem in opremo, ki ga ni izvajala Slovenija, ampak tuje države ali mednarodne organizacije, s katerimi je imela oziroma ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov.
Varovanje osebnih podatkov v dokumentih, razen ...
Zaradi varstva zasebnosti in dostojanstva posameznika bi se varovali osebni podatki v dokumentih. Izjema bi bili osebni podatki nosilcev javnih funkcij in javnih uslužbencev, če so v zvezi z nedovoljeno trgovino z vojaškim orožjem, ter posameznikov, ki so za državne organe ali njihove predstojnike opravljali naloge v zvezi z nedovoljeno trgovino z vojaškim orožjem, razen če gre za osebne podatke prič ali prijaviteljev domnevnih nepravilnosti ali nezakonitosti njihovega ravnanja ali osebne podatke v izpovedih prič ali prijaviteljev.
Dokumenti o nedovoljeni trgovini z orožjem, ki so javno arhivsko gradivo, morajo biti dostopni vsakomur, ki zahteva uporabo, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo arhivskega gradiva, še določa predlog zakona.
