Ministrica od razmejitve javnega in zasebnega zdravstva ne bo odstopila
Eno ključnih sprememb zdravstvene zakonodaje v prihodnjem letu bo zagotovo prinesla napovedana novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. Kljub številnim pripombam in nasprotovanju zdravniških organizacij je ministrica Valentina Prevolnik Rupel trdno odločena, da predlog novele pripelje do potrditve v DZ.
"Od zakona absolutno ne odstopamo, smer ostaja enaka, res pa je, da smo potrebovali nekaj več časa, da smo vse komentarje, ki smo jih dobili v javni razpravi, vključili v novi predlog zakona," je ministrica povedala za STA.
Zadnji osnutek predloga novele, ki ga je v četrtek obravnaval strateški svet za zdravstvo, tako predvideva ohranitev možnosti dela javnih zdravstvenih delavcev pri t. i. čistih zasebnikih. Ta možnost bo na voljo zdravstvenim delavcem, ki so v javni ustanovi zaposleni za vsaj 40 odstotkov. Za krajši delovni čas pa se bodo lahko do polnega delovnega časa zaposlili tudi pri delodajalcu zasebniku.
Prihajajo prve prenovljene smernice napotovanja in dodatni programi
V odhajajočem letu so si na ministrstvu za zdravje zadali povečati dostopnost do prvih pregledov, ki bolnikom omogočajo vstop v zdravstveni sistem. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja je tako na 13 področjih določila minimalno število prvih pregledov, ki jih mora opraviti posamezni izvajalec. Uvedeni ukrep pa je prinesel pozitivne rezultate, saj se je število opravljenih prvih pregledov povečalo. "V povprečju so na vseh 13 dejavnostih izvajalci presegli plan prvih pregledov za približno 17 odstotkov v prvih 10 mesecih," je bila zadovoljna ministrica.
Kaj pa učinki na čakalne dobe? Konec poletja so se ob spremembi pravilnika nedopustno dolge čakalne dobe statistično skrajšale. A tudi po spremembi je jeseni število nedopustno dolgo čakajočih na prve preglede padalo, je pojasnila Prevolnik Rupel. Hkrati se je po njenih besedah zmanjšalo tudi število vseh čakajočih na prve preglede, kar je ocenila za zelo pozitivno.
Novela uredbe, ki jo bo vlada po napovedih obravnavala v sredo, večinoma pa uveljavila 1. januarja, bi naštete ukrepe še nadgradila in popravila nekatere napake. Uredba bo, če bo sprejeta, prinesla tudi nove smernice za napotovanje na področju kardiologije in fizioterapije. Cilj je, da bi bolniki po operacijah čim prej prišli na vrsto, tistim s kroničnimi bolečinami pa bi bile denimo na voljo skupinske delavnice, je pojasnila Prevolnik Rupel. Želi si tudi prenove vseh drugih smernic. Naslednje področje, kjer bodo smernice prenovljene, bo ortopedija, kjer je število čakajočih zelo veliko.
Predlog uredbe s 1. januarjem predvideva tudi prenovo plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije s prenovljenimi glavarinskimi količniki. Sprememba bo omogočila tudi sočasno obravnavo več zdravstvenih težav bolnikov ob le enem obisku pri zdravniku.
Predvidene so tudi dodatne širitve programov. Še vedno velja, da denar na ministrstvu zagotovijo tistim ustanovam, ki imajo za izvajanje posameznega programa predhodno zagotovljen kader. Tako bodo, če bo uredba potrjena, denar zagotovili za dve dodatni ambulanti družinske medicine, dve dodatni ambulanti pediatrije in dva dodatna dispanzerja za ženske. Financirali bi tudi tri dodatne fizioterapevte, dva klinična psihologa ter 10 zobozdravstvenih ambulant za odrasle in za 9,3 zobozdravstvene ambulante za mladino.
Z ažurnostjo podatkov o številu čakajočih Prevolnik Rupel sicer še vedno ni zadovoljna. Podatki NIJZ in zdravstvenih ustanov o čakajočih se namreč še vedno razlikujejo, opažajo na ministrstvu. Kje prihaja do razlik, še preučujejo. Ministrica je ob tem še vedno prepričana, da je stopenj pri napotovanju bolnikov preveč. Meni, da bi zadostovale stopnje nujno, hitro in redno, brez stopnje zelo hitro. Spremembe v to smer napoveduje s prenovo zakona o pacientovih pravicah.
Zdravje
Pripravite svoj imunski sistem na vse
Bo leto 2025 prineslo spravo Fidesa in vlade?
V sredo bo minilo leto dni od napovedi stavke sindikata Fides. Po enodnevni opozorilni stavki 9. januarja se je stavka do preklica, ki traja še danes, začela 15. januarja. Po nekaj mesecih je vlada najprej z odlokom, nato pa s spremembo zakonodaje stavko omejila, saj je razširila seznam storitev, ki jih morajo izvajati stavkajoči zdravniki.
"Danes stavka poteka tako, da zdravniki delamo, vendar nam omogoča, da ohranjamo dialog z vlado, z vladno pogajalsko skupino in iščemo rešitve," je za medije dejal predsednik Fidesa Damjan Polh.
Po njegovih besedah sicer obstaja možnost, da bi z vlado sklenili dogovor glede že usklajenih tem ob tem pa določili, katere teme bi še ostale predmet pogajanj. "Če bo to uspešno, če bomo presodili, da smo prišli do točke, ko lahko stavko prekinemo, potem bomo pač to zapisali," je dejal predsednik Fidesa.
Za solidarnost obveznega zdravstvenega prispevka rešitev še iščejo
Kljub napovedim obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s 1. januarjem še ne bo odvisen od višine posameznikovih dohodkov. Za zdaj torej ostaja za vse enak in znaša 35 evrov mesečno.
Študija, ki so jo naročili na ministrstvu, je predvidela 15 različnih scenarijev za vpeljavo solidarnosti. Trenutno preučujejo, katera od možnosti bi bila najbolj ustrezna. "Morda je smiselno počakati tudi na davčno reformo, ki je že v teku," je dodala Prevolnik Rupel.
Sicer pa bodo prispevek 1. marca v skladu z zakonodajo prvič uskladili z rastjo povprečne bruto plače v letošnjem letu. Višina uskladitve še ni znana.
Dvig plač zdravstvenim delavcem
Tako kot drugim javnim uslužbencem se bodo tudi zaposlenim v javnem zdravstvu s prihodnjim letom postopoma zvišale plače. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so že opozorili, da bodo zaradi dviga plač zdravstvenih delavcev v prihodnjem letu potrebovali več denarja.
"Seveda bodo potrebni neki dodatni viri, zavod bo to v finančnem načrtu moral upoštevati skozi dvig cen storitev. Nekaj je že zagotovo planiral, saj se je o plačni reformi govorilo že nekaj časa. Če pa ne bo uspel uravnotežiti prihodkov in odhodkov, imamo proračunsko varovalko," je pojasnila ministrica.
ZZZS si sicer želi trajne proračunske varovalke. Na vprašanje o njeni smiselnosti je ministrica odgovorila, da bi si predvsem želela uravnoteženosti proračuna ZZZS.
