V preteklosti so kmetje živali, predvsem govedo, hranili s suhim senom oziroma suho travo, skozi leta pa so se kmetijska gospodarstva (KMG) optimizirala ter z intenzivnim kmetijstvom poskušajo doseči čim večji pridelek in zaslužek, način dela na kmetijah pa so prilagodili tudi vremenskim razmeram. V Sloveniji se namreč daljša obdobja stabilnega sončnega vremena za sušenje na tleh vzpostavijo šele ko so trave ostarele in je to za pridelavo kakovostne krme prepozno. Na KMG, kjer se ukvarjajo nekoliko bolj intenzivno s prirejo mleka, je siliranje različno uvele travniške prevzelo primat nad sušenjem mrve (posušena krma s travinja različnih košenj).
V zadnjem času pa je kljub številnim prednostim procesu siliranja spet opaziti več zanimanja za različne procese sušenja travniške krme. Tako pri nas kot v sosednjih alpskih državah sušenje mrve ponovno pridobiva na pomenu. K temu so, kot navajajo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, pomembno prispevale naraščajoče povpraševanje po senenem mleku in delno tudi vpeljevanje operacij kmetijsko okoljsko podnebnega programa, kot je ukrep opustitev silaže (TRZ_II_OSIL).
V seneno prirejo v Sloveniji vključenih 891 kmetijskih gospodarstev
Po podatkih vnosa zbirnih vlog v letu 2024 je v operacijo senene prireje vključenih 891 KMG. Slednje predstavlja kmetije, ki krmijo živali izključno s senom, in na katerih je konzervirana krma prepovedana. "Koliko odstotkov kmetij pa je takšnih, ki niso v 'operaciji' SKP seneno in krmijo izključno s senom, pa je težko opredeliti, vsekakor je v slovenskem prostoru še veliko kmetij, ki se poslužuje tovrstne tehnologije reje. Zaznati je povpraševanje po vključevanju v to operacijo. V primerjavi z letom 2023 je v letu 2024 vključenih 48 KMG več, kar predstavlja tudi 1315 ha več vključenih kmetijskih površin," pravijo pri KGZ Slovenije, kjer dodajajo, da je senene prireje več v zahodni Sloveniji, ker ni njivskih površin.
Kmetije, ki so vključene v intervencijo senene prireje, so po njihovih navedbah sicer razporejene na celotnem območju Slovenije. V letu 2024 so bile v nekoliko večjem število zastopane na območju Kmetijsko gozdarskih Zavodov Nova Gorica (319 KMG), sledita Ljubljana (219 KMG) in Celje (119 KMG). Na območju kmetijsko gozdarskih zavodov Novo mesto, Ptuj, Kranj, Murska Sobota in Maribor pa so tovrstne kmetije vključene v operacijo senena v nekoliko manjšem obsegu.
Senena proizvodnja ni v upadu in tudi vključitev v operacijo senene prireje je bila možna v letu 2024, pravijo pri zbornici in s tem zavračajo navedbe nekaterih kmetov, da vključitev v operacijo letos ni bila možna. Enako odgovarjajo pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), kjer poudarjajo, da certifikata za seneno prirejo ne podeljuje, da pa plačujejo kmetom, ki vložijo zbirno vlogo in uveljavljajo tudi zahtevek za operacijo seneno, za katero je seveda pogoj pridobitev certifikata seneno za tekoče leto. Lahko pa, kot prikimavajo zbornici, obstajajo tudi kmetije, ki zahtevka za seneno ne vložijo, vendar za te kmetije ARSKTRP podatkov nima.
V okviru zbirne vloge za leto 2024 vlagatelji zahtevka za seneno prihajajo iz več kot 145 občin, največ iz Ajdovščine 21. Nove Gorice 23, Pivke 25, Kamnika in Železnikov po 26, Ilirske Bistrice 34, Tolmina 36 in Postojne 40 KMG.
"Seneno meso" je že 30. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji
Evropska komisija je pred dobrim mesecem dni, v prvi polovici novembra 2024, registrirala "seneno meso" z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Vlogo za zaščito »senenega mesa« je leta 2020 na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v času postopka zaščite "senenega mesa" pri ministrstvu, pa so proizvajalci "senenega mesa" in "senenega mleka" ustanovili Zavod seneno meso in mleko. Ministrstvo je "seneno meso" prehodno začasno zaščitilo in leta 2023 na komisijo poslalo vlogo za registracijo "senenega mesa" na nivoju Evropske unije. Za "seneno meso" goveda, drobnice in kopitarjev je značilno, da se proizvaja po tradicionalnih proizvodnih postopkih, saj je kombinacija krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno mleko in pašno meso.
Kot zanimivost, Avstrija je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime »seneno mleko« v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku. Ker je "seneno mleko" zaščiteno, kot zajamčena tradicionalna posebnost in njegova proizvodnja ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022 ime »seneno mleko« (krav, ovac in koz) lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku.
Za prirejo "senenega mesa" se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilno krmo se lahko uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji, ipd. ter uporaba živali in krmil, ki so "gensko spremenjena". Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost, navajajao na straneh pristojnega ministrstva.
Rejci, ki želijo uporabljati ime "seneno meso" morajo predhodno pridobiti certifikat, ki potrjuje, da njihova proizvodnja poteka skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji. Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).
Katera krma je najkakovostnejša; seno, silos, ovite bale?
"V kolikor kmetijsko gospodarstvo (KMG) želi pridelati kvalitetno krmo s travinja, potrebuje tudi opremo za namen sušenja krme. Slednje predstavlja visoke začetne investicijske stroške. Glede na vremenske razmere pridelava kvalitetnega sena na površinah ne zadostuje želeni prireji tako mesa kot tudi mleka. Kvaliteta krme s travinja je odvisna od več dejavnikov: založenosti tal s hranili, negovanja travne ruše, dosejevanja, izbire primerne sestave travne ruše, od časa košnje, spravila in načina konzerviranja. Za seneno prirejo se odločajo kmetije na območjih z omejenimi dejavniki, kjer predvsem prevladuje trajno travinje. Načeloma te kmetije dosegajo nižje priraste in nižjo prirejo, saj predstavlja obveza krmnega obroka min. 75 % voluminozne krme (seno, trava, paša). Pri pridelavi kakovostne mrve se številne kmetije srečujejo s težavami, povezanimi s košnjo v ustreznem razvojnem stadiju, samim pristopom sušenja na tleh in na sušilnih napravah," odgovarjajo pri KGZ Slovenije.
Izpostavljeno
Montažna gradnja kot prihodnost odgovornega gradbeništva
"Način skladiščenja krme (bale, silos ali senik) ne vpliva na kakovost krme s travinja. Kvaliteta krme s travinja je odvisna od več dejavnikov: založenosti tal s hranili, negovanja travne ruše, dosejavanja, izbire primerne sestave travne ruše, od časa košnje, spravila in načina konzerviranja. V kolikor tehnološki postopki strmijo k kvalitetni pridelavi krme lahko o kakovosti govorimo tako v primeru sena kot tudi travnih silaž. Tudi pri pridelavi sena je nekaj slabosti, na sezono se na enakih površinah pridela manj krme. Veliko težje je v kratkih časovnih oknih lepega vremena spomladi pospraviti krmo in posušiti v optimalnem času. Torej ko je stadij trav in detelj v ruši v tisti fazi razvoja, ko imajo rastline največjo hranilno vrednost (izgube lahko tudi med 20-30 %). Zaradi zamikov v kasnejši čas se na letnem nivoju lahko zmanjša število spravil za 1-2 košnji. Do izgub prihaja tudi med spravilom, pri bolj osušeni masi so večje izgube listne mase (izgube lahko od 6-10 %), ki vsebuje večje količine hranil, predvsem beljakovin. Nekaj izgub nastane tudi zaradi daljšega obdobja dihanja rastlin pred končanim procesom sušenja (od 1-10 %v povp.4 %), nekaj je izgub tudi pri prezračevanju in naknadnem segrevanju na seniku. Seveda pa sedaj tehnika sušenja oz. dosuševanja precej napredovala in so izgube zato lahko manjše, kot smo jih navedli," še pojasnjujejo.
Na kmetijah s seneno prirejo pridelajo manj mleka in mesa
Kmetija, ki se drži certifikata za seneno prirejo po podatkih KGZ Slovenije zaostaja po količini prirejenega mleka in mesa, saj je v seneni prireji dovoljeno le največ 25 % močne krme. "Pri konvencioanalni reji so priporočila drugačna, in sicer energijo dobimo iz koruzne silaže, ki je prepovedana v okviru senene prireje in spada med voluminozno krmo. Drugi viri močne krme so žita in beljakovinske komponente, ki prav tako ugodno vplivajo na višjo prirejo. Dovoljena količina močne krme v konvencionalnem obroku ni predpisana, omejena je samo s strukturnostjo krmnega obroka, saj še vedno govorimo o prežvekovalcih."
Prireja slovenskega mesa in mleka je kakovostna ne glede na način reje
Nakup mesa ali mleka pri potrošniki je čedalje bolj odvisen od načina reje živali. Vse več je poudarka z vidika dobrobiti rejih živali. Seveda ima velik vpliv na kupno moč potrošnik glede na njegov življenjski standard. Prireja slovenskega mesa in mleka iz kmetij je kakovostna ne glede na način reje (konvencionalna, senena, ekološka ...), zatrjujejo pri KGZ Slovenije. "Za seneno mleko velja, da ima več t.i. aromatičnih snovi, ki daje mleku polnejši okus. Seveda je to tudi odvisno od okusa in želja potrošnikov. Eden glavnih razlogov za prirejo mleka iz sena je nadaljnja predelava mleka v izdelke, predvsem je to pomembno pri sirih, saj obstaja pri mleku živali krmljenih s silažami več možnosti za napake pri sirih. Napihovanje zaradi prisotnosti klostridijev, ki se lahko pojavijo pri silažah zaradi morebitnih nepravilnosti v tehnologiji. Večje težave se lahko pojavijo tudi ob prisotnosti zemlje v krmi, ki lahko privede do razvoja klostridijev, maslene kisline in neugodnega vonja in okusa silaže," pravijo.
Kaj priporoča stroka, kateri način krmljenja izbrati kot najboljši za živali?
"Kaj je bolj in kaj ne je v veliki meri odvisna od samega rejca. S tem imamo v mislih razpoložljive kmetijske površine, pokrite investicijske stroške za vlaganje v nove tehnologije, genetika in izbira ustrezne pasme ... Krmni obrok za posamezno živalsko vrsto je odvisen od starosti, kategorije živali, količine zaužite krme in potreb po hranilih. Poleg optimiziranega krmnega obroka je pomembno tako okolje v katerem je žival nastanjena, kako pripravimo in pokladamo krmni obrok, zdravstveno varstvo živali …," odgovarjajo pri KGZ Slovenije in dodajajo, da sama priprava krmnega obroka temelji na krmnem obroku, ki mora v prvi vrsti slediti pridelavi kakovostne voluminozne krme in dopolnjevanju z močno krmo.
Potrošniki dali prednost senenemu mleku, ki naj bi bilo bolj okusno
Pri Kmetijsko gozdarski zbornici so spomnili tudi na diplomsko nalogo, v kateri je Gregor Kovač razpisal ravno na temo senenega mleka. Med drugim je potrošnikom na tržnici ponudil identična vzorca mleka in od njih želeli izvedeti, v čem se razlikujeta in kateri je boljši, okusnejši, bolj dober. Polovico plastenk je bilo opremljenih z napisom "običajno mleko", druga polovica plastenk pa z napisom "seneno mleko". Oba napisa sta bila črne barve in enake velikosti. V poskusu sta skupaj sodelovala 102 pokuševalca, 65 ženskih in 37 moških. Od 102 pokuševalcev jih je 24 zatrdilo, da razlike v okusu ne zaznajo. Med njimi jih je bilo tudi nekaj, ki so bili prepričani, da razlika v okusu je, vendar je zaradi različnih razlogov v tistem trenutku ne okusijo (so malo prej popili kavo; bi občutili razliko, če bi ga pili dlje časa ...). Ostalih 78 pokuševalcev je dalo prednost enemu izmed obeh vzorcev. Večina od njih, kar 66, je menilo, da je seneno mleko bolj okusno. Ostalih 12 se je odločilo za običajno mleko. Anketirance so glede rezultatov všečnosti vzorcev razdelili tudi po spolu.
Seneno mleko je mleko molznic, ki se poleti pasejo ali dobijo svežo krmo v hlevu, pozimi pa obrok temelji na senu in jih ne krmijo s silažo.
Senenemu mleku je dalo prednost 69 % žensk, moških nekaj manj, in sicer 57 %. Obratno je bilo pri običajnem mleku, ki ga je za bolj okusnega ocenilo 13 % moških ter malo manj žensk, 11 %. Prav tako je več moških (30 %) kot žensk (20 %) trdilo, da razlike v okusu ni.
Ob tem so pri KGZ Slovenije še dodali, da se pogosto zgodi, da če potrošnik meni, da je nekaj boljše, avtomatsko da boljšo oceno tistemu izdelku. Kot potrošniki smo, kot še pravijo pri zbornici, lahko tudi precej naivni, nostalgični, zaradi česar smo pripravljeni plačati več, pogosto "kupujejo tudi čustva" in glede na to, kaj je nam bližje glede na naša načela.
