Ponekod pa so se postopki v zadnjem času vendarle pohitrili, tudi zaradi posredovanih dopisov lani ustanovljenega podjetja Tvoja cesta iz Ljubljane, ki občane poziva k uveljavljanju odškodnine za uporabo njihovega zemljišča. Nekateri predstavniki lokalnih skupnosti so prepričani, da gre za neke vrste nagovarjanje, hujskaštvo občanov, v podjetju pa pravijo, da zgolj pomagajo občanom in tudi občinam, da slednje postanejo tudi zemljiškoknjižni lastnik infrastrukture, za katero skrbijo in jo upravljajo.
Problem neurejenih lastninskih razmerij pri občinskih cestah, ki izhaja še iz preteklega družbenega sistema, so poskušali najprej urediti na podlagi leta 1997 sprejetega Zakona o javnih cestah, ki je občinam naložil, da vzpostavijo kategorizacijo občinskih cest, in omogočil, da se zemljišča, uporabljena za občinske ceste, četudi so potekale po zasebnih zemljiščih, vpišejo v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku. Ta določba je omogočila poenostavljen vpis lastninske pravice države ali občine v zemljiško knjigo in je imela neposredni razlastitveni učinek.
Na tisoče kilometrov cest zemljiškoknjižno neurejenih
V naslednjih dveh letih je stekel proces prve kategorizacije javnih cest na osnovi obstoječega stanja cest v javni uporabi, vendar pa se takrat ni nadziralo, ali potekajo občinske ceste po zasebnih nepremičninah. Na problematičen odvzem »lastninske« pravice je pred 20 leti opozoril urad varuha človekovih pravic, ki ga je takrat vodil Matjaž Hanžek. V uradu so menili, da so občine ravnale nedopustno, ko so z odloki kategorizirale javne poti, ki potekajo prek zemljišč v zasebni lasti, čeprav lastnikov s tem niti niso seznanile niti plačale odškodnine za odvzeto zemljišče.
Večji mejnik se je zgodil leta 2011, ko je ustavno sodišče zaradi neaktivnosti občin na področju urejanja lastništev začelo dajati prednost lastninski pravici pred javnim interesom in odloke o kategorizaciji cest v spornih delih razveljavljalo. V državnem svetu so na to problematiko opozorili pred devetimi leti ter razkrili, da podatki kažejo, da je več kot 23.000 kilometrov kategoriziranih cest neodmerjenih ali zemljiškoknjižno neurejenih. Predlagali so ureditev podatkov in določitev meril za cenitev zemljišč, saj da nekateri pričakujejo in zahtevajo nerazumno visoke odškodnine, predlagali so tudi poenostavitev postopkov.
Občani naj bi se s posredovanjem podjetja prejeli več denarja
In ravno na posvetu državnega sveta se je Boštjanu Trobišu, sicer geodetu, ki se ukvarja z evidentiranjem nepremičnin, porodila ideja o ustanovitvi podjetja, ki bi občanom pomagalo, svetovalo in jih spodbudilo k uveljavitvi odškodnine za nepremičnine, po katerih potekajo občinske ceste.
Njena.si
ELES v korak s časom: polnilnice danes, da bomo jutri e-vozila polnili hitro in ugodno
Dopise podjetja, kjer jim je podjetje prijazno priporočalo svoje storitve za uveljavljanje odškodnine, so prejeli tudi posamezni občani Podlehnika, za katere je podjetje Tvoja cesta ugotovilo, da občinska cesta poteka po njihovem zemljišču. »Veliko lastnikov misli, da jim pripada le odškodnina v vrednosti zemljišča, vendar jim pripadajo še drugi pripadki, npr. morebiten izpad dohodka in še zakonite zamudne obresti. Kljub naši proviziji običajno občani prejmejo več, kot bi sicer, če bi se z občino sami pogodili,« pravi Boštjan Trobiš.
Občine seveda tovrstne pozive razumejo kot napad, neke vrste hujskaštvo občanov, kajti lokalne skupnosti leta 2024 niso krive za zatečeno stanje, čeprav težave z lastništvi po svojih močeh rešujejo. Tako župan Podlehnika Sebastian Toplak pojasnjuje: »Do zdaj nismo nikogar, ki je izrazil interes oz. dal pobudo za ureditev lastništva, zavrnili, torej ne razumem, zakaj bi nekdo potreboval odvetnika iz Ljubljane, če je tudi občini v interesu, da se zadeve postopno uredijo. Vsako leto celo presežemo načrtovan znesek za odmere, tako smo zgolj letos zanje namenili okrog 30.000 evrov. Na tem mestu zahvala vsem za strpnost in sodelovanje. Večina cest, ki jih odmerimo, se zamenja z zemljišči, po katerih so potekale stare poti. Veliko je tudi brezplačnih prenosov zemljišč na občino, čemur pogosto sledi obnova javne ceste. Sicer pa veliko težav izvira iz spremembe tras povezovalnih poti v naravi. Namreč, nekdaj so kolovozi potekali po grebenih, nato so ljudje, precej tudi tedanji kmetijski kombinat, urezali nove, uporabnikom prijaznejše poti. Kar pa pomeni, da gre na primer vrisana pot, ki je v javnem dobru, nekomu čez dvorišče in se dejansko sploh ne uporablja kot cesta, ampak je v naravi lastnikovo dvorišče, sedanja in dejanska kategorizirana cesta pa istemu lastniku teče po drugem koncu tega zasebnega zemljišča. Velikokrat je potrebna le odmera in gremo v postopek zamenjave.«
Direktor podjetja Boštjan Trobiš razume omejenost proračunov občin, vendar brez slabe vesti pravi: »Verjamem, da imajo občine neki proračunski plan, vendar zmeraj lahko opravijo rebalans. Če je bila pred desetletji neka krivica storjena, zakaj bi se morala še nadaljevati. Dejstvo je, da občine izvedejo veliko pozitivnih načrtov, projektov, kot so obnove vrtcev, vodovod, čistilne naprave … Seveda smo vsi za te izboljšave, vendar pa se krivice, ki so bile storjene, ne smejo pozabiti. Morda bi si morale občine od države izpogajati dodatna sredstva za te zadeve in tukaj imamo še ogromno rezerve na državni ravni, saj bi lahko država prišla do teh odškodninskih sredstev tudi z večjim nadzorom nad nelegalno zgrajenimi objekti.«
Več denarja za odškodnine pomeni manj za projekte
Toda dotlej, ko dodatnih sredstev za izplačilo odškodnin občanom še ni v občinskih proračunih in lastninska razmerja še vedno rešujejo zgolj občine na svojih plečih, je vpletanje odgovornosti oziroma, bolje rečeno, pomoči države občinam brez pomena. Niti novih nepremičninskih davkov, ki bi pomenili dodaten proračunski vir, v kratkem še ni pričakovati. Bi pa lahko država ukrepala na področju poenostavitve postopkov. »Postopki zamenjave zemljišč bi lahko bili prijaznejši. Sedaj moraš imeti na kvadratni meter natančno urejeno menjavo. Če se zamenjane površine ne ujemajo, je predlog zavrnjen. Tako smo imeli primere, ko je moral občan celo plačati za dodatno odmerjene metre, ki jih je pridobil z zamenjavo zemljišča. Prav tako moramo praktično o isti stvari večkrat odločati na občinskem svetu. Če želimo izvesti menjavo, odmeriti zemljišče, moramo obstoječo javno pot najprej izvzeti iz javnega dobra, kajti ceste so javno dobro, jo prenesti na občino, nato narediti menjavo ali jo odmeriti ter preostanek ceste ponovno prenesti v javno dobro. To so zgolj dodatni sklepi in administrativno delo.«
Zaprtih ali nevzdrževanih prometnic si verjetno nihče ne želi, prav tako ne ustavitve razvojnih projektov v posameznih občinah, še posebej ne zaradi več desetletij zatečenih stanj v naravi, na drugi strani pa je lastništvo cest treba urediti.
