Podjetje Biobanka, ki je 16 let shranjevalo vzorce več tisoč otrok, je namreč zaradi finančnih težav prenehalo delovati. Ker ni zmoglo odplačati posojila enemu od podjetij Živčec Kalanove, so njihove posode z vzorci vred pristale pri podjetju GaiaCell. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je odločila, da bi vzorce moralo prevzeti podjetje Celica, a se je slednja na odločbo pritožila in je ni izvršila, saj da nima zmogljivosti za to. "Dokler o zadevi ne bo končno odločeno, ne moremo niti do dokumentacije, da bi lahko starše obvestili o njihovih možnostih," je danes dejala Živčec Kalanova.
Pridite in odnesite
Potrdila je, da v času, ko so posode z vzorci pristale pri njih, podjetje GaiaCell ni imelo dovoljenja za shranjevanje teh vzorcev, a so jih vseeno shranili iz etičnih razlogov, saj da bi sicer propadli. "Ko sem najela prostore v tej stavbi, so bili v njih ti vzorci, zapuščeni od 17. aprila letos. Ker smo ugotovili, da vzorci potrebujejo podporo, nadzor, vzdrževanje, se je to zagotovilo skozi vse to obdobje, kljub temu da GaiaCell takrat ni imel niti dovoljenja niti to ni bil naš interes," je pojasnila. Kdorkoli bi želel insinuirati, da je podjetje GaiaCell želelo dobiti vzorce Biobanke, pa lahko po njenih besedah "takoj pride in jih odnese, mi bomo zagotovili varen transport". Da so ravnali etično, je po njenih besedah presodila tudi komisija za medicinsko etiko, ki so jo povprašali za mnenje.
Vzorci že od leta 2022 niso zavarovani
Živčec Kalanova je izpostavila visoke stroške shranjevanja, med drugim elektrike in stalnega nadomeščanja tekočega dušika, v katerem se hranijo vzorci, kot tudi dejstvo, da vzorci že od leta 2022 niso zavarovani. Tudi GaiaCell zanje ne more urediti zavarovanja, saj niso njihova, ampak last staršev. "Nimam nobene pravne podlage," je povedala, a zagotovila, da so vzorci shranjeni varno.
Pri znanju, kako vzdrževati posode in vzorce, jim je pomagal tudi ustanovitelj Biobanke Miomir Kneževič, ki je zdaj zaposlen v GaiaCell. "On je bil eden od ustanoviteljev pred 17 leti, a že 11 let nima nič z Biobanko," je dejala in dodala, da brez njegovega znanja ti vzorci danes ne bi bi bili več na razpolago.
Ministrstvo mora odločiti, kako naprej
Na vprašanje, koliko časa bodo še shranjevali vzorce, ni jasno odgovorila. Namesto tega je poudarila, da potrebujejo usmeritev in odločitev ministrstva za zdravje, ki je po njenem mnenju pristojno, da odloči, kako naprej. Je pa zagotovila, da je podjetje GaiaCell pripravljeno shranjevati vzorce in da ima za to tudi dovolj zmogljivosti. "Moja ocena je, da je ta material varen, ga lahko shranjujemo in bomo naredili vse, kar je v naši moči, potrebujemo pa dovoljenje oziroma usmeritev države, tudi ministrstva, JAZMP in konec koncev tudi odločitev staršev, kaj želijo v prihodnje," je poudarila.
Shranjevanje vzorcev pri GaiaCellu bi stalo okrog 20 evrov mesečno
Podjetju Celica so, da bi rešili zadevo, tudi ponudili, da jim dajo opremo in prostore v najem, je dejala, a dodala, da Celica ponudbe ni sprejela. Če bi jo, bi Celica po njenih besedah izvršila odločbo JAZMP, podjetje GaiaCell pa bi lahko postalo rezerva. Vsako podjetje, ki shranjuje tak material, mora imeti namreč pogodbo z nekim drugim podjetjem, da v primeru, če preneha delovati, to drugo podjetje prevzame vzorce. "A v Sloveniji ni podjetja z dovolj zmogljivostmi. Če bomo mi prevzeli vzorce, bomo morali to rezervno podjetje iskati v tujini, kar ni dobro. Moj cilj je, da vzorci ostanejo v Sloveniji," je dejala Živčec Kalan.
Če bi se starši odločili pustiti vzorce pri njih, bi jih shranjevali po ceni okoli 20 evrov mesečno, s popusti za dodatnega otroka. Pripravljeni so tudi na dogovore s tistimi, ki so se morda znašli v finančni stiski. "V tem poslu ni milijonskih zaslužkov, če bi bili, podjetje Biobanka ne bi propadlo," je dejala na očitke, da želi služiti na plečih tistih, ki so za shranjevanje vzorcev že plačali Biobanki.
Poseg v ustavno pravico
Ravnanje Biobanke je opisala kot piramidno shemo, "ko obljubiš nekaj, česar ne moreš izpolniti". A je to stvar organov pregona, meni. Obregnila se je tudi ob predlog pravilnika o nerutinsko pripravljenih zdravilih za napredno zdravljenje, ki ga je ministrstvo poslalo v javno razpravo. Po njenem mnenju pravilnik posega v ustavno pravico svobodnega odločanja o zdravljenju in preprečuje tehnološki razvoj ter bo podjetja, ki se ukvarjajo z biotehnologijo pripeljal do tega, da bodo svojo dejavnost selila v tujino.
