Do kdaj si bodo države, tudi Slovenija, lahko privoščile subvencije, s katerimi poskušajo »podkupiti« kupce? Za subvencije pri prevoznih sredstvih je pri nas zadolženo podjetje Borzen, ki ima trenutno v sklopu novoustanovljenega centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu odprte tri javne pozive, v pripravi so še novi. Z drugimi besedami, do zdaj so izdali več kot 4400 pozitivnih odločb za subvencije in razdelili skoraj šest milijonov evrov nepovratnih sredstev, do konca leta 2026 pa jih bo na voljo še približno 21 milijonov.
Petina denarja za e-kolesa
»Na Borzenu trenutno dodeljujemo subvencije za mestna in tovorna e-kolesa, za električna vozila za fizične osebe in električna vozila za pravne osebe. Do sredine leta 2026 je za subvencije v trajnostni mobilnosti na voljo 19 milijonov evrov, od tega za električna kolesa dva milijona v letu 2024 ter po en milijon v letih 2025 in 2026. Za električna vozila za fizične osebe je namenjenih 11,25 milijona ter za električna vozila za pravne osebe 3,75 milijona evrov. V pripravi do konca letošnjega leta pa so še trije novi razpisi, in sicer za zasebno polnilno infrastrukturo za fizične in pravne osebe, kjer bo predvidoma na voljo dva milijona evrov sredstev, razpis za polnilno infrastrukturo TEN-T ter razpis za tovorni promet za nepovratne finančne spodbude pri stroških nadgradenj tovornih vozil z aerodinamičnimi deli za zmanjšanje zračnega upora,« pa so pojasnili na Borzenu.
Samo za točno določena e-kolesa
V tej celotni zeleni mobilnosti so e-kolesa kar malce zapostavljena ali spregledana. Veliko se govori in piše o e-avtomobilih in e-skirojih, sicer ne vedno v pozitivni luči, e-kolesa pa prav tako po svoje prispevajo k čistejši mobilnosti. A pozor, subvencije niso namenjene nakupu kolesa za preživljanje prostega časa, dodelijo jih le kolesom, ki »so na podlagi tehničnih ali drugih lastnosti namenjena opravljanju daljših poti oziroma dnevnih poti na delo, pod pogoji in na način, ki so objavljeni v javnem pozivu in njegovi dopolnitvi«.
Kako sicer ločiti kolo za dnevne poti na delo in kolo za sobotni izlet, je drugo vprašanje, spodbude za fizične osebe pa so namenjene nakupu e-koles s pedali in dodatnim električnim pogonom z največjo nazivno močjo 250 vatov. Električna moč pogonu se sicer prekine, ko kolesar preneha poganjati pedala, in se tudi progresivno zmanjšuje z naraščanjem hitrosti vožnje, nad 25 kilometri na uro pa se električna pomoč povsem prekine.
Rabljenih ne subvencionirajo
Subvencijo lahko prejme vsaka polnoletna fizična oseba s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji in slovensko davčno številko, kolesa pa ne smejo uporabljati za pridobitno dejavnost. V enem pozivu lahko kupec odda le eno vlogo, tudi če je kupil več koles, ki so zajeta med pogoji za subvencijo.
»Model e-kolesa mora biti v prvi vrsti namenjen opravljanju dnevnih poti za tako imenovano dnevno mobilnost, serijsko mora biti opremljeno z blatniki in lučmi. Kolesa s kasnejšimi nadgradnjami niso upravičena do subvencije, prav tako do subvencije niso upravičena e-kolesa za športno rabo,« je navedeno med pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev. Zgodba zase so tovorna e-kolesa, ki so tudi predmet subvencije, a mora biti njihova nosilnost več kot 120 kilogramov in s strani proizvajalca morajo biti opredeljena kot tovorno kolo za prevoz ljudi ali blaga. »Rabljena in testna kolesa pa niso upravičena do subvencioniranja,« dodajajo na Borzenu.
Četrtino denarja primakne država
Seveda kupce najbolj zanima govorica denarja. Za električno mestno kolo to pomeni subvencije v višini 25 odstotkov maloprodajne cene, a ne več kot 500 evrov. To pomeni, da so do subvencije upravičena kolesa, katerih maloprodajna cena ne presega 2500 evrov.
Pri električnih tovornih vozilih je država malce bolj radodarna, pomaga z do 30 odstotki od maloprodajne cene in ne več kot 1000 evri.
Če bi želeli še za dva zadnja meseca leta kupiti subvencionirano e-kolo, ste v glavnem priložnost že zamudili. Po podatkih Borzena so do sredine novembra prejeli 4377 vlog in tudi že razdelili večino denarja za letos. To dokazuje, da so tudi mestna in tovorna kolesa zanimiva za slovenskega kupca, višina subvencij pa dovolj stimulativna, da se kupci odločijo za nakup koles, ki so namenjena opravljanju daljših poti oziroma dnevnih poti na delo.
Daleč pred vsemi so e-avtomobili, največ vlog pa za e-kolesa
V povprečju je daleč največ vlog za subvencije zelene mobilnosti oddanih za e-kolesa, do sredine novembra so prejeli 4377 vlog, za električne avtomobile pa 1004 vloge. Največ subvencij, po višini zaprošenih sredstev, pa seveda dobijo avtomobili, ker so subvencije zanje višje od koles. E-avtomobili poberejo kar 88 odstotkov razpoložljivega denarja, slabih devet odstotkov predstavljajo vozila za prevoz blaga z največjo maso 3,5 tone, v treh odstotkih primerov pa gre za tako imenovane e-mopede ali kolesa z motorjem, ki ne presegajo hitrosti 45 kilometrov na uro in njihova moč ne presega štirih kilovatov.
