Vendar je Jure Knez, ki letos praznuje 50 let, veliko več kot ta suhoparen opis. Ni samo zgodba o uspehu na dveh nogah, rad ima tudi svobodo in gibanje, še zlasti plezanje, tudi v zasneženih razmerah, ko je narava še posebno kruta in zahtevna. Rad pleza po feratah in njegova najljubša je Via Italiana na Mangart. Njegovo vodilo je, da je treba v življenju najti prijetno pot: "V življenju moraš imeti ravnovesje. Ne gre samo za posel, družina, prijatelji in tvoja osebna sreča so enako pomembni."
Prav družina je tista, ki mu vedno stoji ob strani in mu pomaga ostati na trdnih tleh: »Družina je tista, ki ti daje trdne temelje in podporo, ko se spoprijemaš z največjimi izzivi. Zanjo si je vedno treba vzeti čas. Posel je pomemben, a brez družine nima pravega smisla. Vrednote, ki jih prenašamo na svoje otroke, so pomembnejše od vseh uspehov v poslu.«
Od inovativnega dijaka do svetovnega poslovneža
Poslovno-inovacijska pot Jureta Kneza, ki je tudi med ustanovitelji Pobude JEK2, s katero podjetniki vlado pozivajo, naj zgradi drugi blok jedrske elektrarne tudi s pomočjo zasebnega kapitala, se je začela že v srednji šoli. »Moj prvi podjetniški podvig je bil izdelava volanov in pedalov za računalniške igrice. Z Boštjanom Petkom sva s smetišča pobirala volane in pedale yugov,« se spominja poslovnež. »Volan sva na vrhnji strani odrezala in uredila, vse skupaj pa povezala z igralno konzolo. Vse to sva naredila najprej le za lastne potrebe, nato za prijatelje, pozneje pa sva jih kar precej prodala.« Zakaj sta nehala? »Na smetiščih je zmanjkalo Yugovih volanov.«
Po srednji šoli je opravil diplomo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer je nadaljeval z raziskovalnim delom in doktoratom, pri čemer se je osredotočal na dinamiko ter merilne in kontrolne sisteme. Na začetku poslovne poti je bil zaposlen kot raziskovalec, kjer je pridobil poglobljeno znanje o merilnih tehnologijah, kar je pozneje postalo temelj njegove podjetniške poti, ki je danes res neverjetna.
Luštno je bilo
Takole se je spominjal začetkov za katapult.si, kako so z Andrejem Orožnom in dvema avstrijskima partnerjema (ta sta pozneje iz lastništva izstopila) leta 2000 ustanovili podjetje Dewesoft: »Začeli smo brez denarja in z zelo majhno bazo strank. Luštno je bilo. Delali smo kot nori dneve in noči. Slepo smo verjeli, da nam bo uspelo. Takrat sploh ni bilo vprašanje, ali delamo tudi v soboto in nedeljo. Veseli smo bili vsakega naročila, vsakega koraka. Že leta 2003 smo prodali prvo licenco v ameriško agencijo za raziskave vesolja NASA za analizo podatkov vesoljskega čolniča Space Shuttle.«
Danes svoje izdelke prodajajo v 50 državah. Njihovi kupci so zveneča imena, kot so NASA, Evropska vesoljska agencija (ESA), General Motors, Boeing, Airbus, Porsche, BMW, Audi, indijski vesoljski program, John Deere, Volvo … Eden izmed pomembnih dosežkov Dewesofta je bil vzpostavitev Katapulta v Trbovljah, pospeševalnika za zagonska podjetja in inovativne projekte, ki mladim podjetnikom pomaga pri razvoju njihovih idej.
Dr. Jure Knez bi rad ostal v Trbovljah in želi, da bi slovenska podjetja ostala konkurenčna ter da se jim ne bi bilo treba seliti v tujino. Prav zato je skupaj s podjetnikoma Igorjem Akrapovičem in Radkom Luzarjem med ustanovitelji gospodarskega interesnega združenja Pobuda JEK2, ki so ga predstavili pred kratkim v ljubljanskem Hotelu Slon. Skrbi ga, da bi lahko brez drugega bloka energetsko intenzivna industrija doživela usodo trboveljske industrije izpred treh desetletij.
Odvisnost od energije
»Mislim, da smo lani zelo jasno videli, kako zelo odvisni smo od energije. Elektroenergetska neodvisnost je danes ključ do uspeha vsake družbe, okolja in države, da ni sužnja nekega drugega sistema. Lani smo podjetja krepko plačevala električno energijo, mislim, da je bil kolega Akrapovič rekorder. Če pogledamo današnjo energetsko sliko, imamo eno četrtino vodnih virov, eno četrtino predstavlja NEK, eno četrtino TEŠ, nekaj odstotkov pa je obnovljivih virov ter nekaj tudi uvozimo. A ko bomo TEŠ zaprli, bomo imeli veliko težavo,« je povedal Knez, ki spodbuja energetsko neodvisnost, ker si želi, da bi slovenska podjetja ostala doma v Sloveniji, vendar le, če bo okolje konkurenčno.
»Mi smo se lotili resne matematike – nastala je cela knjiga enačb in računov o tem, kako lahko naredimo sisteme, ki nam dejansko zagotavljajo stabilen vir energije. Videli smo, da načrt, da gremo samo v obnovljive vire, ki so izjemno pomembni, ni realen. To so prevelika nihanja v proizvodnji energije glede na porabo, ki pa je bolj ali manj fiksna. Moramo zagotavljati tudi stabilen vir, ki vedno zagotavlja energijo za ogrevanje in hlajenje, za industrijo, da gorijo luči. Ko pogledaš, kakšne so alternative, trenutna tehnologija omogoča le jedrsko elektrarno. Zato je nujno, da začnemo danes, da bomo lahko tudi čez nekaj let govorili, da smo neodvisni vsaj na področju električne energije.«
Jure Knez, ki vsako stvar prouči do temeljev, je pripravljen v gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško vložiti tudi svoj kapital, prav tako kot tudi Igor Akrapovič in Radko Luzar: »Presenečen sem bil, da je v svetu že kar nekaj primerov dobre prakse projektov, ki so nastali s pomočjo zasebnega kapitala. Na primer, Eifflov stolp je bil postavljen s pomočjo zasebnega financiranja, prav tako Sueški prekop. Veliko stvari na svetu se je zgradilo s kombinacijo javnih sredstev in zasebnega financiranja. Najbolj izstopa finski model Mankala, kjer je industrija po vojni sklenila, da je najpomembneje, da ima stabilen vir energije. Zbrali so toliko sredstev, da so zgradili celo jedrsko elektrarno, začeli pa so z vodnimi viri in hidroelektrarnami. Tako imajo dogovor, da investirajo v gradnjo in imajo potem energijo dostopno po določeni proizvodni ceni. Na primer, papirna industrija na Finskem je preživela vse krize, celo razširila se je, ravno zato, ker je imela stabilen energetski vir,« pravi poslovnež, ki tudi pri projektu JEK2 razmišlja o svojih otrocih in prihodnjih generacijah: »S tem projektom bi zagotovili stabilen vir za dolgo let tudi po našem času.«
Knez ne bi omogočil investicije v JEK2 le poslovnežem z milijonskimi vsotami, šel bi še korak naprej: »Jaz bi omogočil vsaki stari mami, da investira v ta energetski vir. Namesto da ima denar na banki, bi svojim vnukom z naložbo omogočila, da bi lepo živeli v Sloveniji.«
Več zanimivih vsebin si preberite v reviji Lady.
