Univerza na Primorskem se je za več kot šest milijonov evrov vreden nakup prenovljenih prostorov za študente v Kopru, o katerem smo podrobneje poročali v zadnjih dneh, uradno odločila na podlagi cenitve, ki jo je izdelal eden od obdolženih v zadevi Portoroška plaža.
Gre za sodnega cenilca Salka Pivaća, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ga je namreč leta 2022 ovadil zaradi očitkov, da je spisal cenitev po nepošteni vrednosti pri sporni oddaji dela portoroške plaže v najem družbi Hotel Palace Portorož. S tem naj bi za skoraj milijon evrov pomagal oškodovati javno komunalno podjetje Okolje Piran. Takrat ga je vodil Gašpar Gašpar Mišič, sicer prvi obdolženi v zadevi.
»Zadeva je v sodni preiskavi,« nam je v torek dejal Pivać. Toda marca letos je za Univerzo na Primorskem izdelal cenitev, ki je bila podlaga za dogovor o ceni nakupa prostorov v poslovni stavbi Barka v Kopru. Univerzi jih je prodalo podjetje Ideal Invest, ki jih je kupilo nekaj mesecev prej. Četudi podjetje nima zaposlenih, lani pa je ustvarilo minimalne prihodke, mu je univerza zaupala še prenovo teh prostorov. Tudi v tem primeru pa cenitev, ki jo je izdelal Pivać, sproža nemalo vprašanj in pomislekov. Kaj vse je torej pri tej nenavadno?
S prodajalcem so se pogajali, a zapisniki o tem ne obstajajo
Kot smo že poročali, so bili prostori v Barki dolga leta v lasti družbe Monetic, nekoč znane pod imenom Hypo Leasing. Ta jih je že poleti 2022 za 2,9 milijona evrov ponudila Univerzi na Primorskem, ki se takrat ni odločila za odkup. Nato jih je septembra 2023 po isti ceni prodala podjetju Ideal Invest, ki sta ga le devet mesecev prej ustanovili Dijana Sarić in Ana Šukalo, registrirali pa sta ga za trgovino z ribami.
Že oktobra 2023, torej le mesec dni pozneje, je to podjetje prostore ponudilo univerzi, kjer so si nenadoma premislili. Novembra 2023 je projekt novih prostorov že našel mesto v načrtu investicij univerze. Januarja letos pa se je univerza s podjetjem Ideal Invest začela pogajati o nakupu in prenovi prostorov. Kot so nam v torek pojasnili na univerzi, teh pogovorov ni vodila posebna pogajalska skupina, ampak rektorica Klavdija Kutnar v sodelovanju s službami rektorata. Ko smo jih zaprosili za zapisnike pogajanj, so nam na univerzi pojasnili, da se ti »niso delali«.
V sredo, 6. marca, letos je podjetje Ideal Invest univerzi poslalo ponudbo za prodajo prenovljenih prostorov v vrednosti 6,142 milijona evrov. Na tej točki v zgodbo vstopi Salko Pivać. Univerza ga je namreč najela za izdelavo cenitve končnega stanja prenovljenega objekta. Pivać je njegovo vrednost ocenil na 6,157 milijona evrov. To je le 15 tisoč evrov več od cene, ki jo je ponudil prodajalec. Že v torek, 19. marca, sta se univerza in prodajalec dogovorila, da končna cena znaša 6,136 milijona evrov, torej je bila praktično enaka ceni iz ponudbe.
V enem dnevu opravil ogled in spisal 42 strani
Kako je Pivaću v zadnjih dneh pogajanj uspelo v cenitvi skorajda do evra natančno »zadeti« vrednost iz ponudbe prodajalca?
Kot je razvidno iz cenitve, ki so nam jo poslali z univerze, je Pivać v enem samem dnevu opravil veliko količino dela. V petek, 15. marca, le dva delovna dneva pred koncem pogajanj, si je uspel ogledati prostore, oceniti vrednost objekta in spisati cenitveni dokument, dolg 42 strani.
Tržno vrednost prenovljenih dveh etaž v objektu Barka se je Pivać odločil ugotoviti na podlagi »primerljivih prodaj«. Toda že tu je prišel do prve težave. V štirih letih pred tem namreč ni našel podobnih nepremičnin, ki bi bile predmet prodaje. Vrednost bodočega študentskega doma je zato ocenil na podlagi primerjave z vrednostjo turističnih objektov iz regije. Natančneje, s hotelom v Sežani, manjšim B&B hotelom v starem mestnem jedru Izole in ogromnim zazidljivim zemljiščem v Izoli, na katerem že stoji apartmajsko naselje.
Tudi zato ne preseneča, da je Pivać skupno mesečno najemnino za študentske sobe v koprski Barki ocenil na dobrih 42 tisoč evrov. To v povprečju pomeni kar 355 evrov na ležišče, zaradi česar je tudi ocenjena vrednost objekta toliko višja. Za primerjavo: tržna stanarina za enoposteljno sobo v študentskem domu v ljubljanski Rožni dolini znaša 272 evrov, subvencionirana pa 118 evrov.
Ocenjeval študentski dom, ki ga sploh še ni bilo
Tu pridemo do vprašanja, kaj je sploh ocenjeval Pivać. V poročilu je zapisal, da je predmet cenitve prenovljeni študentski dom. V njem je recimo mogoče prebrati, da so bili že leta 2023 »prostori preurejeni v 117 študentskih sob in popolnoma na novo opremljeni«.
A to ne drži. S fotografij, priloženih k cenitvi, je razvidno, da so v njih pisarne, in ne študentske sobe. Še letos, ko so objekt obiskali predstavniki ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pa so se v njem opravljala rušitvena dela. Bistvo: Pivać ni mogel ocenjevati vrednosti študentskega doma, ker ga takrat v teh prostorih še ni bilo. Logično, saj mora podjetje Ideal Invest po pogodbi z univerzo prenovljen objekt predati šele do konca letošnjega leta.
»Nekateri prostori v objektu so bili (v času cenitve, op. a.) prenovljeni. Izvedene so bile manjše prilagoditve,« nam je v torek pojasnil Pivać. Kako se torej to sklada z njegovimi navedbami iz cenitve, da so bili prostori že leta 2023 popolnoma na novo opremljeni? »Cenitve nimam pri roki. Če tako piše, potem drži,« je odgovoril. Naknadno so nam na univerzi pojasnili, da je Pivać »opravil cenitev končnega stanja objekta, ki je uporaben za namen študentskih domov in vseljiv z uporabnim dovoljenjem«.
Tudi sicer Univerza na Primorskem za pomoč pri svoji največji letošnji investiciji, ki jo bo financirala z denarjem iz proračuna, ni najela pooblaščenega cenilca vrednosti, ki bi za to dejavnost pridobil dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo. Salko Pivać je namreč »le« sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke. Gre za pomembno razliko. Pooblaščeni cenilci vrednosti so pod nadzorom inštituta in agencije za javni nadzor nad revidiranjem, ki jim lahko v primeru kršitve pravil in standardov ocenjevanja izrečeta sankcije. Medtem sodni cenilci opravljajo cenitve le za potrebe sodišč. Njihovo delo nadzoruje strokovni svet, ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje.