Računsko sodišče je namreč zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski. Zaključno poročilo, v katerem so navedli že znane očitke, so v torek že posredovali revidirancem. Večina očitkov je usmerjenih v pravosodno ministrstvo, ki ga je v času spornega nakupa vodila ministrica Dominika Švarc Pipan, a nekaj očitkov leti tudi na finančno ministrstvo, ki je k prošnji za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun izdalo pozitivno mnenje, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Revizorji ugotavljajo, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.
Ministrstvo za finance medtem vztraja, da je šlo pri prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezerve za nepredviden namen. O tem, kaj je nepredviden namen, se z računskim sodiščem praviloma razhajajo, so navedli. Poudarili so, da gre pri ocenah, kaj je nepredviden namen, v danem primeru za presoji dveh organov - ministrstva in računskega sodišča - ki pa opravljata dve različni nalogi. "Ministrstvo za finance je zavezano zagotavljanju izpolnjevanja vsakokratnih potreb državljanov, državnih organov ter institucij in svoje vsakokratne odločitve oblikuje v skladu z realnimi proračunskimi zmožnostmi in predlogi posameznih resorjev," so poudarili.
Ob tem so navedli, da so ob pregledu revizij v zadnjih 14 letih ugotovili, da je bilo neskladje med tem, kar je ministrstvo prepoznalo kot nepredviden namen, in kje mu je računsko sodišče pri tem oporekalo, ugotovljeno pri odločitvah vseh vlad v tem obdobju.
Nadalje v pojasnilih, ki so jih podali tudi računskemu sodišču, na ministrstvu za finance navajajo, da jih je ministrstvo za pravosodje z odločitvijo, da je ponujena stavba na Litijski ustrezna ter da se nakup izkazuje kot smotrn in gospodaren, seznanilo po sprejemu drugega rebalansa v letu 2023. Zato je ministrstvo za finance na predlog pravosodnega ministrstva vladi predlagalo prerazporeditev proračunskih sredstev.
Ob tem so izpostavili, da zakon o javnih financah izrecno ne opredeljuje termina "nepredviden namen". Zato menijo, da bi moralo računsko sodišče v svojih ugotovitvah "napolniti vsebino tega pravnega standarda" ter pri tem opraviti celovito presojo vseh okoliščin. "V obravnavanem razkritju računsko sodišče tega ni storilo in je zgolj zatrjevalo, da v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati," izpostavljajo na finančnem ministrstvu.
Le "procesni roki"
Ob očitkih o kršenju pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna, ki med drugim določa, da so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu, pa poudarjajo, da so omenjeni roki le instrukcijski z namenom zagotavljanja pravočasnega in pravilnega izvajanja proračunskih postopkov. "Gre torej za procesne roke, ki zadevajo notranjo organizacijo dela (učinkovitejše delovanje) državne uprave, neposrednih posledic pa ne morejo povzročiti, saj nimajo podlage v materialnem zakonu, prav tako pa za zamudo niso predvidene sankcije," pojasnjujejo.
Cilj postavljenega roka je tako po njihovih navedbah predvidljivost izvrševanja proračuna ob koncu leta, kar pa ne more pomeniti, da bi se v letih, ko ni dvoma, da načrtovani saldo državnega proračuna ne bo prekoračen, omejevalo proračunske uporabnike pri izvajanju projektov, še posebej, če so predstavljeni kot nujno potrebni in gospodarni.
Prav tako na ministrstvu za finance poudarjajo še, da o prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministrstva za finance, sredstva pa se razporedijo v finančni načrt uporabnika.