Odgovorni namreč opozarjajo, da se je v zadnjem času občutno povečalo število nesreč in poškodb med uporabniki električnih skirojev. V UKC Ljubljana so tako lani obravnavali 661 poškodovanih s skiroji, do konca julija letos pa že 352, med njimi kar 200 mladoletnih oseb. »O velikem številu poškodovanih pri vožnji s skirojem poročajo tudi iz UKC Maribor, kjer so do konca julija letos oskrbeli 111 voznikov skirojev, od tega 60 mlajših od 18 let,« pravijo v UKC Ljubljana. A to so zdravstvene obravnave, ki vse niso prijavljene kot prometne nesreče.
Poletje je čas e-skirojev, a tudi nesreč
Policija, ki vodi malce drugačno statiko, ki se omejuje na prijavljene prometne nesreče, pa pravi, da je število nesreč z e-skiroji na podobni ravni že od leta 2022, okoli 230. V letošnjih osmih mesecih so jih zabeležili 165, v dveh tretjinah primerov pa so vozniki e-skirojev tudi povzročitelji nesreč. »Največ prometnih nesreč s temi vozili se zgodi junija, julija in avgusta,« dodajajo na policiji.
Po definiciji je e-skiro lahko motorno vozilo, pri katerem je hitrost ne sme presegati 25 km/h. A že to je pogosto preveč, poleg tega je veliko stvari preohlapno določenih in puščajo proste roke uporabnikom. Vozijo ga lahko sicer otroci med 12. in 14. letom starosti, če imajo kolesarsko izkaznico, in osebe, starejše od 14 let, a le po kolesarskih površinah. Če teh ni, pa ob desnem robu ceste, vendar samo v naselju, kjer je omejitev do 50 km/h. Do 18. leta starosti je obvezna uporaba kolesarske čelade, ki pa je, tako pravijo predvsem zdravniki, daleč preslaba zaščita. Seveda je uporaba mobilnega telefona med vožnjo prepovedana, ponoči pa morajo imeti ta vozila prižgano luč.
Čeprav vidimo na teh vozilih velikokrat mlade, celo po dva na enem vozilu, pa na policiji pravijo, da so najpogostejši udeleženci prometnih nesreč stari med 34 in 44 let ter med 24 in 34 let. Tudi zato odgovorni opozarjaje starše, da naj dobro premislijo, ali je tako vozilo že primerno za njihovega otroka, ali ta že dovolj obvladuje sebe in promet, predvsem pa bi se morali mladi najprej dobro seznaniti z vozilom, preden bi se lahko zapeljali na cesto.
Tudi prekrškov voznikov teh vozil ne manjka. Ni nujno, da se vedno konča z nesrečo ali padcem, leta 2022 so na policiji pri voznikih e-skirojev ugotovili 732 kršitev, leta 2023 že 885 in letos že 598 kršitev. »Najpogostejše kršitve so povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, uporabo čelade, vožnjo pod vplivom alkohola in hitrostjo,« dodajajo na policiji. Pri mladih je se vse prepogosto pojavlja varljiv občutek obvladovanja hitrosti, a ne vozila ne hitrosti vožnje ne obvladajo dovolj.
Nesreč je vse več, najbolj ogrožena je glava
Posledice prekrškov in s tem povezanih nesreč so lahko zelo hude. Največ so jih zabeležili na področju PU Ljubljana, leta 2022 sta dva voznik e-skirojev umrla, 31 je bilo hudo telesno poškodovanih in 166 lahko telesno poškodovanih. Leto 2023 je bilo brez smrtnih žrtev, a je bilo še vedno 30 hudo in 166 lahko telesno poškodovanih. V tem letu pa so do konca avgusta našteli 24 hudo telesno poškodovanih in 111 lahko telesno poškodovanih.
Najbolj so pri udeležencih nesreč ogroženi glava in okončine, posebej poškodbe glave in obraza so lahko pretresljive.
»To so visokoenergetske poškodbe. Take poškodovance večinoma pripeljejo z reševalnim vozilom, ker so poškodbe že na terenu tako hude, da je motena zavest, poškodovanci pogosto potrebujejo operativno zdravljenje, ustavljanje krvavitev, imajo tudi otekline možganov. Resne poškodbe v končni fazi lahko pomenijo tudi trajne posledice ali celo smrt,« pojasnjuje vodja Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana, Uroš Tominc.
Priporočajo motociklistično čelado in še kaj
Po njegovem mnenju mnogo voznikov e-skirojev namreč še vedno podcenjuje tveganje in ne uporablja motociklistične čelade, ki bi lahko preprečila ali omilila resne poškodbe glave. »Podatki kažejo, da uporaba čelade za polovico ali več zmanjša verjetnost hudih poškodb glave. Tudi ostale poškodbe, zlomi lobanje, manjše poškodbe glave so ob nošnji čelade precej manj verjetne,« je opozoril vodja Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana in dodal, da približno 10 odstotkov poškodovancev potrebuje obravnavo in rehabilitacijo.
E-skiroji s svojimi majhnimi kolesi niso narejeni ne za višje hitrosti, še manj pa njihovi uporabi sledi urejenost kolesarskih stez in cest. Pred časom pa so v šolskem centru Celje skupaj s še nekaj šolami razvili prototip varnejšega e-skiroja, ki je med drugim opremljen z vzmetenjem. Kot glavna izboljšava je nameščeno tipalo na krmilu, ki v primeru, da voznik levo roko umakne s krmila, po štirih sekundah prekine delovanje skiroja. Če bodo te izboljšave kdaj ugledale luč sveta, pa je drugo vprašanje.
