V zadnjih dneh v slovenskem zdravstvu odmeva novica o odhodu radiologov iz Splošne bolnišnice Celje. Odpoved so dali zadnji trije zdravniki specialisti radiologije, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, torej dežurajo ponoči in ob koncih tednov. Pri tem so mediji omenjali različne razloge za njihov odhod: od preobremenjenosti do slabih odnosov.
Toda v resnici je novica le epilog procesov, ki se v zadnjih letih pospešeno dogajajo v zdravstvu. Prav na področju radiologije smo namreč priča največjemu razrastu zasebnih klinik, ki veliko večino prihodkov ustvarjajo na račun javne zdravstvene blagajne, same pa dosegajo rekordne dobičke. To jim omogoča:
– da še bolj intenzivno najemajo radiologe, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, ki lahko s »popoldanskim« delom v zasebnih klinikah zaslužijo nekajkrat več, ali
– da jih zaposlijo, pri čemer nato ti radiologi za javno bolnišnico delajo prek pogodbe. To pa jim omogoča bistveno višje neto plačilo za to delo.
Bistvo: vse to je v slovenskem zdravstvu mogoče zaradi nepoštenega načina plačevanja zdravstvenih storitev, ki favorizira zasebnike, v podrejen položaj pa postavlja javne bolnišnice.
Pri tem na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, ne kažejo pretirane volje, da bi sistem, naklonjen zasebnikom, v kratkem spremenili, njegove posledice za javno zdravstvo pa v praksi najbolje kaže prav primer iz Celja.
Vodja radiologov dela še pri treh zasebnikih
V Splošni bolnišnici Celje imajo trenutno redno zaposlenih osem zdravnikov specialistov radiologije. Od tega le trije delajo za poln delovni čas. Že lani so v Celju izgubili sedem radiologov, ki zdaj delajo za zasebne klinike, tudi za tiste, ki so v lasti državnih zavarovalnic. Večina, ki je ostala, pa dela tudi drugje.
Kar šest od osmih radiologov ima tako odprt status popoldanskega samostojnega podjetnika z normirano obliko obdavčitve. To jim omogoča nižje obdavčeno delo v drugih ustanovah. Štirje radiologi iz Celja ob svojem rednem delu delajo še za najmanj dve zasebni kliniki. Rekorderka je Petra Mrkša, sicer 40-odstotno zaposlena v bolnišnici, ki jo najdemo v štirih drugih zasebnih ustanovah: MTC Fontana, Medical center Rogaška, Hippocratis medico in UZ Medicina.
Radiološki oddelek v Celju vodi Anita Dobrovolec. Ta ob svojem rednem delu deluje v najmanj treh zasebnih ustanovah: Hippocratis medico, Kliniki Omnia in medicinskem centru Paracelzus, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od celjske bolnišnice.
Dobrovolec, pod katero razpada radiološki oddelek, je tudi aktivna članica zdravniške iniciative Mladi zdravniki, ki je v zadnjih dneh širila novico o odhodu radiologov in krivdo za to pripisovala vladi Roberta Goloba. Leta 2022 je bila tudi del pogajalske skupine sindikata Fides, ki je zahtevala višje plače. V istem času je bila kritična do ukinitve možnosti dodatnega dela zdravnikov. »Ne zdi se nam pošteno, da bi to ukinjali v primeru zdravnikov, če dobro vemo, da to obstaja pri marsikaterem nezdravstvenem profilu med javnimi uslužbenci,« je opozorila.
Prenizki normativi, ki jih zlahka izpolnijo
Anita Dobrovolec je funkcijo na radiološkem oddelku prevzela oktobra lani, ko so v bolnišnici zamenjali dolgoletnega predstojnika Dušana Ačkuna. Ta je moral oditi po izbruhu afere radiologi. Vodstvo celjske bolnišnice je takrat ugotovilo, da so radiologi polovico dela, ki so ga uradno opravili popoldan, zanj pa plačilo prejeli prek podjemnih pogodb, v resnici opravili med redno službo. To pomeni, da so bili dvakrat plačani za isto delo.
Med 12 kršitelji je bil tudi Ačkun. Vsi so dobili opomin pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vrniti pa so morali tudi neupravičeno izplačan denar. Pred časom smo poročali, da je Ačkun poleg tega ob redni zaposlitvi delal še za bolnišnico v Slovenj Gradcu in zanjo opravil ogromno število preiskav z magnetno resonanco. Za to je v letu 2022 prejel 106.566 evrov neto, torej v povprečju kar 8880 evrov na mesec.
Afera je odprla ključno vprašanje: kako radiologom uspeva med rednim delovnim časom opravljati toliko dodatnega dela? Odgovor: prenizki normativi, ki jih zlahka izpolnijo. Po naših podatkih si za storitev, za katero dejansko porabijo le nekaj minut, obračunajo skoraj tri četrt ure dela. To pomeni, da jim znotraj delovnega časa ostane veliko število ur, ki jih lahko zapolnijo z uradno popoldanskim delom. To ni težava le v Celju, ampak tudi drugod po Sloveniji.
Javna blagajna isto storitev plača dvakrat
A to je le del težave. Radiologi so namreč eni od zmagovalcev trenutnih procesov v slovenskem zdravstvu, ki jih omogoča način plačevanja storitev iz javne zdravstvene blagajne.
Za kaj gre? Po trenutni zakonodaji javne bolnišnice in koncesionarji prejemajo enako plačilo za opravljeno bolnišnično storitev, v kateri je plačana tudi diagnostika računalniške tomografije (CT) in magnetne resonance (MR). Tisti koncesionarji, ki nimajo lastne opreme za CT in MR, napotijo paciente z napotnico k drugemu izvajalcu, da tam opravi to diagnostično storitev, javna zdravstvena blagajna pa temu izvajalcu to opravljeno storitev tudi plača.
To v resnici pomeni, da javna blagajna opravljeno storitev dejansko plača dvakrat: koncesionarju v ceni zdravstvene storitve in izvajalcu, ki je diagnostično storitev dejansko opravil.
Gre za finančni »doping«, ki je kriv za razmah zasebnih radioloških klinik. Te sicer pomemben del zdravnikov še vedno pogodbeno najemajo od javnih bolnišnic, zato jim ni treba plačevati regresa, dopustov, nadomestil za bolniško odsotnost in drugih stroškov dela. Čeprav storitev zato opravijo ceneje, zanjo dobijo enako plačilo kot javne bolnišnice.
Zakaj ukrep ministrstva ne bo rešil glavne težave
Če k temu prištejemo odločitev države, ki je pred časom omogočila neomejeno plačevanje diagnostičnih storitev, je jasno, da je radiološka panoga postala ena najbolj dobičkonosnih v zdravstvu.
To potrjujejo tudi rezultati zasebnih klinik. V ptujskem diagnostičnem centru, kjer je zaposlenih 18 ljudi, pred časom pa so ga za 30 milijonov evrov kupili Hrvati, so lani ustvarili 9,3 milijona evrov prihodkov in 3,8 milijona evrov dobička. V ljubljanskem Medilabu so imeli leta 2022 ob 8,3 milijona evrov prihodkov kar tri milijone evrov dobička. V mariborskem MDT & T pa so lani dosegli 7,6 milijona evrov prihodkov in skoraj dva milijona evrov dobička.
Vsem tem klinikah je skupno, da veliko večino denarja prejmejo iz javne zdravstvene blagajne. Na nepoštenost načina plačevanja je tako pred kratkim javno opozorilo združenje zdravstvenih zavodov, ki povezuje 20 javnih bolnišnic in 50 zdravstvenih domov. Toda na ministrstvu zaenkrat ne kažejo navdušenja nad spremembo takšnega sistema. Znano je, da želijo na ministrstvu s spremembo zakonodaje omejiti popoldansko delo zdravnikov iz javnih zavodov pri zasebnikih.
Toda primer celjskih radiologov nas uči, da to samo po sebi ne bo rešilo ničesar. Sistem plačevanja namreč omogoča tako hitro rast in dobičkonosnost zasebnih klinik, da se bo položaj obrnil. Zasebniki bodo lahko začeli zaposlovati zdravnike, ki bodo pogodbeno delali v javnih bolnišnic. Tam pa bodo lahko za dežurstva in druga dela zahtevali bistveno višja neto plačila.
