Po stečaju gradbinca GPG so ostali brez pravnega zaledja. Upravnik iz podjetja Standom Engineering Otrin, ki mora po stvarnopravnem zakoniku med drugim skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov blokov, je po mnenju stanovalcev, s katerimi smo govorili, neodziven. Dopustil da je celo prodajo intervencijske poti za dostop gasilskih in reševalnih vozil do blokov, ki jo zdaj novi lastnik prodaja za parkirna mesta.
»Na bruhanje mi gre, to je nezaslišano!« med našim obiskom Sončnih dvorov pristopi stanovalka Nataša Cingerle in na parkirišču pred bloki pokaže na neregistriran avto, ki že od junija blokira dostop gasilcem in reševalcem do več deset stanovanj na številkah 91, 92 in 93. Postavljen je na začetku intervencijske poti. To pa še ni vse. Prostor, ki ga zaseda neregistrirano vozilo, zdaj lastnik prodaja za dve parkirni mesti. Poklicali smo lastnika avtomobila, ki zaseda intervencijsko pot, in nam je potrdil, da lahko kupimo parkirni mesti za 24.000 evrov. »Kaj se bo zgodilo, če pride do požara, če bi kdo potreboval nujno medicinsko pomoč,« se negotovo sprašujejo stanovalci. O prodaji jih ni nihče obvestil, zato so uzurpacijo prijavili redarjem in policiji, a brez uspeha. Od upravnika bloka, povejo, ne dobijo koristnih informacij. Na vprašanje, na kakšen način je prišel do lastnine intervencijske poti, nam je novi lastnik odgovoril, da je prostor legalno kupil iz stečajne mase in da je plačal 3000 evrov za ureditev intervencijske poti z druge strani parkirišča. O tem je obvestil tudi upravnika, ki pa, kot ve, s tem ni seznanil stanovalcev, pravi celo: »Nagajal mi je s papirji.« Zato je z informacijami o novi požarni poti oblepil kar svoj avto.
Poklicali smo stečajno upraviteljico Gradbenega podjetja Grosuplje, ki je gradilo Sončne dvore in je bankrotiralo pred dobrim desetletjem, Melito Butara, kako je lahko dopustila prodajo intervencijske poti. Odgovorila nam je: »V stečajnem postopku moram zaključiti s prodajo oziroma z rešitvijo vseh nepremičnin, na katere je napisan GPG. Trinajst let že pozivam upravnike, obešam listke, pa ni odziva. Upravnik bi lahko dal izločitveno pravico za intervencijsko pot in sodišče bi jo požegnalo, ampak sama od sebe ne morem preprečiti prodaje ali pisati v zemljiško knjigo. Izločitev bi bila samo formalni postopek, ki upravnika ne bi nič stal, samo nekaj papirjev bi moral podpisati.« Upravnik se na to ni odzval.
Ugotovite strokovnjaka
Z upravnikom, pravijo, imajo težave tudi pri sanaciji slabo grajenih in vzdrževanih blokov. Po šestih mesecih, odkar smo prvič obiskali Sončne dvore, pripovedujejo stanovalci, ko se drug za drugim zgrinjajo pred bloke, se plesen in vlaga stopnjujeta.
Mojca Miklavčič se tako že od vselitve pred 17 leti bori z gradbenimi napakami v svojem stanovanju v bloku številka 93. Ni edina, ki s sten vsak mesec praska plesen in zidove maže z varekino. To potrdi tudi njena spodnja soseda Blanka Sanjkar. Kriva je slaba gradnja, napake in goljufanje gradbinca pri materialih ter slaba izolacija, saj je gradbinec pri prodajo stanovanja zavajal glede uporabe materialov. Ceno tega pa zdaj plačujejo stanovalci približno 400 stanovanj z enormnimi stroški za saniranje napak in svojim zdravjem. Obračajo se tudi na upravnika, a naj bi se jim tudi po več tednov ne odzval.
Težave, ki jih povzročajo plesen, vlaga, zamakanje in razpoke v zidovih, puščajo resne posledice na zdravju. Pri Mojčinih sinovih se je zaradi dolgotrajne izpostavljenosti plesni pri starejšem razvila plesen na koži, mlajši pa pogosto zboleva za pljučnico. Mojca, ki je rakava bolnica, zaznava težave z alergijami in pljuči. Čeprav neposredna povezava med plesnijo in rakom ni povsem jasna, izpostavljenost lahko oslabi imunski sistem in poslabša splošno zdravje. Upravnik Matjaž Tomažič je pred pol leta obljubil, da bo v bloku številka 93, kjer je stanje najhujše, zamenjal fasado, iz katere izvirajo glavne težave. A se je to zgodilo samo na pol. Sanacijo so spomladi izvedli samo na enem delu, druga stena, ki je votla in prežeta s toplotnimi mostovi, pa še naprej povzroča plesen in vlago. Obe stanovalki, Mojca in Blanka, sta sami proaktivno pristopili k reševanju plesni in vlage ter stanovanji opremili z rekuperacijo, a kljub vsemu, pravita, ni opaznih sprememb. Bojita se dežja in hladnejših mesecev, ko se plesen še bolj širi. Obe živita v stanovanju z dvema zunanjima stenama, zato se jima plesen in vlaga pojavljata tako rekoč v vseh prostorih, razen v notranji kopalnici. Kar je nenavadno in potrjuje izvor plesni in vlage v zunanjih stenah. Kot so ugotovili tudi strokovnjaki, ki so z aparaturami preverili stanje pod ometi, zaradi toplotnih mostov »prihaja do razvoja črnoglave plesni, ki škoduje zdravju,« stene in strop imajo na določenih mestih previsoko vlago, najbolj pa v dnevni in otroški sobi, kjer tudi zamaka, je zapisano v strokovnem poročilu. Delni popravki fasade, kjer je najbolj teklo in zalivalo v stanovanje, niso uspeli odpraviti plesni in vlage, zato je edini smiselni ukrep zamenjava in adaptacija ometa, ki je na določenih mestih razpokan, skozenj pa v deževju pronica voda.
Zdravstvena inšpekcija svetovala izselitev
Kljub večletnim pritožbam in prošnjam za pomoč na različne ustanove, od zdravstvene do gradbene in stanovanjske inšpekcije, Mojca in Blanka nista uspeli doseči trajne rešitve. Pred leti je zdravstvena inšpekcija Mojci celo svetovala, naj se odseli iz plesnivega stanovanja. Vendar je to zanjo, kot za številne druge stanovalce, nesprejemljivo. Ker pravijo, da ne zmorejo več bitke z neodzivnim upravnikom, sami popravljajo, čistijo in belijo stanovanja po zamakanju vode in pojavu plesni tudi v svojih stanovanjih. Tako nam ob obisku povejo Nataša, Peter in Brigita, ki se tudi sami spopadajo s plesnijo in odpadanjem ometa z zidov.
Stanovanjski zakon sicer (SZ-1) določa, da upravnik zastopa etažne lastnike in pripravi tudi načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe, terminski plan izvedbe tega načrta in skrbi za njegovo izvedbo. Pomembno upravnikovo opravilo je sestavljanje obračuna stroškov upravljanja večstanovanjske stavbe in njihova razdelitev med etažne lastnike. Po zakonu jim je dolžan poročati o svojem delu in izdati mesečne in letne obračune stroškov, sprejemati plačila etažnih lastnikov stavbe, podati letno poročilo o upravljanju objekta ipd. Mora tekoče skrbeti in brez posebnega sklepa etažnih lastnikov izvesti redna vzdrževalna dela manjše vrednosti. Vse to določa zakona. A kot nam pove Nataša Cingerle, so se tudi oni sami lotili popravila hodnika v bloku, ker niso mogli več čakati na odzivnost upravnika. »Pričakovali bi, da se bo upravnik odzval v primeru, ko pušča strop, nam je recimo zalilo kuhinjo. Lep čas nam je curljalo s stropa. Nekaj časa smo prosili na lep način, šele ko smo zagrozili z odvetnikom in inšpekcijo, je upravnik odreagiral. Tudi s plesnijo smo se borili sami, velik problem je v otroških sobah, ker je gradbeno podjetje prikazalo, da so fasade debelejše, kot so v resnici. A upravnik se v to ni nič obregnil in posledice zdaj nosimo stanovalci.« Brigita iz sosednjega bloka pa že nekaj časa z grozo opazuje, kako se jih v kotičkih sten nabira plesen in v stanovanju kljub nenehnemu zračenju smrdi po vlagi. »Omet že odpada, kličem upravnika, pa nima časa. Vrže telefon dol, čeprav ga plačujemo. Res žalostno.«
Upravnik: Rešujemo drug blok, da se ne ponovi Mojčina in Blankina zgodba
Upravnik Matjaž Tomažič pravi, da gradnja Sončnih dvorov ni najboljša in da se napake rešujejo postopoma, kolikor lahko stanovalci plačajo in prispevajo v vzdrževalni sklad. »Načrt oziroma tehnika sanacije je znana, bo pa potrebno počakati da bodo na voljo potrebna finančna sredstva. Trenutno se načrtuje sanacijo parapeta balkonske terase na vhodu 92 (kar je nujno, da se ne bo ponovila zgodba z vhoda 93), ter manjši poseg na vhodu 90. Sredstva rezervnega sklada so praktično porabljena in bodo vse obveznosti iz naslova že opravljenih sanacij izvajalcu poplačane šele proti koncu letošnjega leta. Menim, da smo s to sanacijo (in prejšnjo) odpravili ključni in najbolj kritičen razlog za pojav vlage in plesni v stanovanjih. Kot upravnik smo glede na razpoložljiva sredstva in načrt vzdrževanja do sedaj naredili vse, kar smo lahko, in realizirali vse dogovorjeno. Vsekakor pa bo preden se bo nadaljevalo s sanacijami na tem delu stavbe izveden ustrezen monitoring situacije,« je komentiral za naš portal. A Mojca in Blanka sta pripravljeni prispevati več denarja, s čimer sta soočili tudi upravnika, a za njune pobude, kot pravita, ostaja gluh. In zakaj stanovalci, če so nezadovoljni z vzdrževanjem objektov v soseski, preprosto ne zamenjajo upravnika? Problem je, pojasnjujejo, ker je fluktuacija stanovalcev velika, več deset stanovanj vsako leto zamenja lastnika, ljudje se med seboj ne poznajo, saj gre za veliko sosesko z več večstanovanjskimi enotami. Sosesko z okoli 400 stanovanji, ki jo je gradbinec GPG reklamiral kot stanovanja na obrobju prestolnice za višjo kakovost bivanja, vse od njegovega stečaja pred več kot skoraj poldrugim desetletjem pestijo težave povezane s slabo gradnjo zavoljo goljufanja z materiali, slabim materialom in pomanjkljivo izolacijo. Zaradi stečaja in časovne oddaljenosti stanovalci nimajo pravnega naslednika, ki bi poskrbel za odpravo napak, preostane jim samo terjanje pristojnosti upravnika, ki je zadolžen za vzdrževanje objekta. Če upravnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, po mnenju pravnikov, stanovalcem preostane edinole tožba.
Odgovor upravnika Matjaža Tomažiča glede prodaje intervencijske poti
»Kolikor sem seznanjen, je stečajna upraviteljica v letu 2019 o statusu navedenih parcel obvestila vse upravnike v naselju oz. natančneje Metalko, Distor, Magdom, Aktiva upravljanje, SPL, Standom, Terco in Tabor, a se nihče od navedenih upravnikov (razen mene in po mojih informacijah Magdoma) glede te problematike ni niti oglasil niti ni o tem obvestil lastnikov. Z NO stavbe 90-93 smo takrat pri stečajni upraviteljici pridobili potrebne informacije glede teh parcel. Kolikor mi je znano, je Magdom takrat sporočil, da naj ne bi bil upravnik v naselju, jaz pa kot upravnik zgolj dveh stavb v tem kareju nisem mogel sam podpisovati nikakršnih izločitvenih pravic.
Torej, kot manjšina, oziroma kot le eden izmed sedmih, oziroma osmih upravnikov, ki so takrat bili prisotni v naselju, glede na akt o oblikovanju etažne lastnine, ki lastništvo teh parcel opredeljuje kot skupno posameznemu delu naselja (faza 1 in 2), nisem niti mogel podpisati izločitvene pravice, saj nisem imel niti ustreznega pooblastila s strani etažnih lastnikov drugih stavb, niti druge zakonske podlage, da to urejam za kogarkoli drugega.
Etažnim lastnikom sem po tem, ko sta se parkirni mesti pojavili v nepremičninskem oglasniku, predlagal, da se ti dve parkirni mesti odkupi. Približno 10.000 evrov bi morali skupaj zbrati lastniki 360 stanovanj in 20 poslovnih prostorov. Oziroma 25,00 EUR/enoto. Relativno majhen znesek za dve parkirni mesti, predvsem pa majhen znesek za ureditev lastniškega vprašanja na skupnih površinah. In seveda precej dobro razumem pojme, kot so princip, inat, tožba, stroški in pravica. Pa vendar, iz izkušenj vem, da je utopično pričakovati, da bodo lastniki iz naselja stopili skupaj in ta problem za vselej rešili za 'takorekoč' ceno ene runde v bifeju. Prav tako vem, da se na sodišče ne hodi po pravico, pač pa po sodbo.«
