Nekatere zagate smo – predvsem med obiskom kajakaških tekmovanj – opazili sami, na druge so nas opozorili bralci. Zato smo se prejšnji teden v različnih terminih (delovnik, vikend, popoldne, zvečer ...) večkrat odpravili v center in si ogledali utrip ter dobili potrditev marsičesa, na kar smo bili opozorjeni.
Največji problem je dostop do centra z vozili. Od leta 2006, ko je center odprl vrata, bistvenega koraka za rešitev ni bilo. Asfaltiranje dostopne ulice Pot na breg, zavarovanje železniškega prehoda in hitrostne ovire v predelu med hišami niso mogli odpraviti praktično nepremagljive ovire: ostrega ovinka na strmem pobočju v naselju, nekakšne mišje luknje, kjer je prostora le za eno vozilo in kjer širitev zaradi bližine hiš, strmine nad Sočo ter mejne črte z Italijo ni mogoča.
Na srečo veliko obiskovalcev v center prihaja s kolesi in peš, glede na neprepustnost dostopa pa je promet avtomobilov, kombijev in avtodomov v glavni sezoni (pozna pomlad in poletje) presegel sprejemljive meje. Rešitev bo treba iskati z omejitvijo dostopa do centra z vozili in ureditvijo parkiranja ter v času prireditev shuttle prevoza z oddaljenih parkirišč. Žal je bilo načrtovanje prost0ra v bližini premalo usklajeno z rastočimi potrebami športa in turizma. Najbližja zemljišča nad centrom (širše območje obrtne cone in soseske Soške vile) so že v dobršni meri pozidana, za nameček pa tam čez po makadamu letos poteka še obvoz za visoka vozila, ki zaradi obnove železniške postaje po južnem (glavnem) dostopu do nje ne morejo. Na severnem pa že od izgradnje Bohinjske proge (leta 1906) ostaja problem le dobre tri metre visok podvoz pod železniško progo.
Prekomeren nočni hrup, zabave in kampiranje (z avtodomi) na črno se v času naših obiskov niso pokazali kot resen problem. Lokal v centru opolnoči zapira vrata, nekaj skupin na bregovih Soče in na prostoru z mizami ter klopmi ni počelo nič posebnega, ponoči pa sta ostala na parkirišču dva avtodoma. Prepotrebnega avtokampa in postajališča za avtodome sicer v bližini ni.
Ustaviti pa se velja pri temi kopanje v Soči, kjer je v zadnjih letih že bilo nekaj utopitev. Obisk rečnih bregov, pa tudi vode, je te dni velik. Ena manjša in dve ogromni tabli na parkirišču centra nazorno opisujejo, da je Soča za plavanje nevarna, saj se gladina vode zaradi povečane moči delovanja bližnje hidroelektrarne lahko hitro dvigne. Betonski višinomer ob reki opozarja, kdaj je kopanje nevarno. Ko gladina doseže rdečo barvo, je treba ostati na bregu. Tudi ko je gladina nizka, je varna le osvežitev v mirnih tolmunih tik ob bregu in nad nizkim jezom pred kajakaško progo. A pogumni se vedno najdejo. Tako smo v času našega obiska videli nekoga, ki je s kamna skočil v brzice proge za slalom, nekdo drug pa je progo preplaval – na srečo brez posledic. Tudi plavanje čez reko je zaradi močnega toka in vrtincev nevarno. Na bregu je med delovniki prisoten informator, ki je gostom na voljo, vsekakor pa velja, da je kopanje v centru na lastno odgovornost.
Uradni odgovori
Vprašanja na temo prometne ureditve in izgradnje avtokampa smo poslali na novogoriško mestno občino, kjer nam je namestnica predstavnice za medije Lilijana Krsmanović ob pomoči strokovnih sodelavcev pripravila spodaj zapisani odgovor.
»Zadeve, o katerih sprašujete, so bile obdelane in umeščene v prostor s sprejetjem Občinskega lokacijskega načrta Športni park Solkan. Javno parkirišče je predvideno za prehodom čez železniško progo. Tam je predviden tudi prostor za mladinske nočitvene kapacitete in obšolske dejavnosti. Po izgradnji parkirišča bo mogoče ukiniti večino motornega prometa od železniškega prehoda do kajakaškega centra – z nekaj določenimi izjemami. Prostor za avtokamp in avtodome je predviden pri končnem avtobusnem postajališču v Solkanu (v bližini cestnega mostu), na območju med železniško progo in brežino Soče. Zemljišča za vse navedeno so trenutno v zasebni lasti, tisto za kamp pa ni komunalno opremljeno.« Glede na zadnji stavek bo do trenutka, ko bodo stanovalci in turisti zagledali kakšno gradbišče, parkirišče ali rampo za prehod do kajakaškega centra le z dovolilnicami, preteklo še veliko Soče ...
Na policijo smo naslovili še vprašanja glede kaljenja nočnega miru, divjega kampiranja in ureditve prometa. Predstavnik za medije policijske uprave Nova Gorica Dean Božnik nam je poslal odgovor, kot je zapisan v nadaljevanju.
»Z zadevami smo seznanjeni, sicer pa je Policijska postaja Nova Gorica zadnjo prijavo z območja kajakaškega centra obravnavala leta 2018. Lokal Čolnarna je zavezanec po 12. a členu Zakona o javnih zbiranjih. Na prireditvah mora zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje. Z namenom izboljšanja stanja pri reševanju širše problematike na tem območju policija načrtuje sestanek z vsemi deležniki, ki lahko bistveno pripomorejo k celovitemu reševanju problematike parkiranja vozil, obratovalnega časa, javnih prireditev, kampiranja z avtodomi in vožnje tovornih vozil po ulici Pot na breg zaradi zapore na območju novogoriške železniške postaje.«
Beseda poznavalcev
Ob kajakaški progi in v centru sta že dolga leta vsak dan prisotna vodja centra in sekretar Kajak kluba Soške elektrarne Andrej Humar ter direktor Soča fun parka ter nekdanji klubski in reprezentančni trener za slalom na divjih vodah Robert Krkoč. Krkoč je bil pred dobrim desetletjem vodja projektne skupine za solkanski športni park. Podal je svoj pogled na aktualno stanje v kajakaškem centru: »Po odhodu nekdanjega župana Mateja Arčona je dejavnost projektne skupine zastala, pritisk na ta izjemno kakovosten kotiček ob Soči pa raste in z njim anarhija. Prvi nujni ukrep je zmanjšanje števila parkirnih mest v kajakaškem centru, uvedba parkirnine in doslednega nadzora. Drugi korak bi bil omejitev dostopa do centra le za tekmovalce in dostavo. Glavni problem tega območja je namreč splošni dnevni obisk z avtomobili. Občinski načrti rešitve za parkiranje in nastanitvene zmogljivosti predvidevajo, da bi se morala občina z lastniki zemljišč in bližnjimi krajani stalno pogovarjati ter se dogovoriti tako, da bi ob uvajanju reda od obiska Soče tudi nekaj iztržili. V času kar treh županskih mandatov sem dal že veliko predlogov, a se ni na terenu premaknilo še nič. Celotno območje je žrtev slabega načrtovanja. Najprej bi morali oceniti potencial in omejitve prostora ter temu prilagoditi objekte in ostalo infrastrukturo. Pri gradnji kajakaškega centra se ti širši vidiki niso upoštevali. Prostor ob Soči še zdaleč ni zanimiv le za tekmovalce, kar kaže zdajšnji obisk, ki ga infrastruktura območja ne dohaja.«
Humar k temu dodaja: »Odkar je pri kajakaškem centru zgrajen in na poti na obeh bregovih priključen tretji soški most, se je obisk tega prostora z lepimi pogledi zelo povečal. V našem lokalu Čolnarna – ko je lepo vreme – zelo težko dobiš prosto mizo. Med delavniki se čez dan zvrsti do 500 obiskovalcev, konec tedna pa tudi dvakrat več. Vsekakor bi bila zaradi ozkega dostopa med hišami nujna čim prejšnja omejitev avtomobilskega prometa do centra. Treba se je zavedati, da bodo tu prihodnje leto tudi prireditve evropske prestolnice kulture, kajakaši pa imamo napovedanih 26 tekmovalnih dni. Vsaj ob koncih tedna bi bilo mogoče promet usmeriti na parkirišča v takrat prazni obrtni coni Solkan.«
