Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka že deseti teden, kar tokratno stavko opredeljuje za najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije. Zdravniki Onkološkega inštituta Ljubljana medtem pristojne opozarjajo, da če se bo ta nadaljevala, morda oskrbe onkoloških bolnikov ne bodo mogli več zagotavljati nemoteno.
V pismu, ki so ga poslali vladi, zdravstvenemu ministrstvu, društvom bolnikov z rakom, Sindikatu Fides, Zdravniški zbornici Slovenije in medijem, so izrazili, da sta od 15. januarja, ko se je stavka začela, do 1. marca delo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) in s tem oskrba onkoloških bolnikov potekala nemoteno. Po njihovih navedbah so bile stavkovne aktivnosti omejene na polurne zbore zdravnikov dvakrat na teden. Večina zdravnikov, tako članov kot nečlanov Fidesa, v sektorjih operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije pa je s 1. marcem umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo.
Premalo jih je
»Od 1. marca 2024 zdravniki delamo 40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela na teden, kar pomeni, da še vedno delamo več kot večina preostalih zaposlenih v javnem sektorju. Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno. To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga vlada pozna, a ga ne želi priznati. Umik soglasij za prekomerno nadurno delo je zahteval pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je imelo takojšnje neposredne posledice,« so opozorili.
Posledice so, da se je obseg rutinskega dela do danes že opazno zmanjšal. Po njihovih besedah je za zdaj zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati, so v pismu jasno izrazili. »V mnogo večjem obsegu kot klinično delo je že danes okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki smo ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati. Dolgoročno opuščanje teh naših zadolžitev, ki izhajajo iz statusa OIL kot terciarne zdravstvene ustanove, bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike,« so dejali in dodali, da lahko v nasprotnem primeru v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno pomanjkanje kadrov.
Zahtevajo
»Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa je odgovorna izključno politika, v prvi vrsti ministrstvo za zdravje in vlada, ki sta po dani obljubi in podpisanem sporazumu od tega enostransko odstopila. Zato od vlade zahtevamo takojšnje reševanje razmer v zdravstvu: ne samo zaradi obstoječih bolnikov, ampak tudi zaradi vseh, ki bomo zdravstveno obravnavo potrebovali v prihodnje,« je ključno iz pisma. Poleg kratkoročnih ukrepov zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov bližnje prihodnosti.
