V zadnjem času se največji državni infrastrukturni projekti v Sloveniji močno dražijo. Tako pri gradnjah cest kot železnic so gradbinci zahtevali in dobili številne anekse, s katerimi so za nazaj pokrili višje cene materiala in dela. Toda pri tem eden izmed projektov zelo izstopa. Njegova vrednost je šla namreč v nebo, še preden bi lahko zasadili prvo lopato. Gre za nadgradnjo železniške postaje Jesenice, ene večjih pri nas, ki je bila nazadnje prenovljena v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Že konec lanskega leta, tik pred objavo razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del, se je namreč uradna vrednost tega projekta z 81 milijonov evrov zvišala na 126 milijonov evrov (z DDV). V gradbenih krogih so imeli tudi številne pomisleke o upravičenosti investicije v takšnem obsegu.
Toda zdaj je jasno, da bo končna cena nadgradnje postaje na Jesenicah še krepko višja. V petek so namreč na državni direkciji za infrastrukturo odprli ponudbe, ki so jih prejeli na razpis za gradbena dela. Najugodnejša znaša 170 milijonov evrov (z DDV), kar je enkrat več od prvotne ocenjene vrednosti projekta. Oddal jo je konzorcij domačih gradbincev, ki ga tokrat vodi Riko v lasti Janeza Škrabca.
Kako je to mogoče?
Presenečenje: ponudbo oddala tudi hrvaška skupina
Na direkcijo za infrastrukturo, ki spada pod okrilje istoimenskega ministrstva, vodi ga Alenka Bratušek, so do petka prispele tri ponudbe. Ob Riku, ki že več mesecev velja za neuradnega favorita za pridobitev posla, sta jih oddala še hrvaška Kufner Grupa, ki je dela pripravljena opraviti za slabih 176 milijonov evrov (z DDV), in podjetje Vzdrževanje in obnova cest (VOC) iz Celja. Njegova ponudba je bila še za tri milijona evrov dražja od Hrvaške. Največje presenečenje razpisa je prijava hrvaške skupine, ki se doslej v Sloveniji ni potegovala za večje gradbene posle. Lani se je Kufner Grupa, ki je v lasti družine Kufner, omenjala med možnimi kupci vrhniške tovarne Kemis. Skupina se sicer ukvarja s proizvodnjo gradbenega materiala in prevozniško dejavnostjo, družina Kufner pa ima v lasti tudi pivovarno v Daruvarju. Ponudbo za postajo na Jesenicah je oddala skupaj s podjetjem Remont pruga Matić.
VOC Celje, ki ga lastniško obvladujeta Janez Škoberne in Roman Moškotevc, je samostojno oddal ponudbo že na nedavnemu razpisu za prenovo železniške postaje v Ljubljani. Bil je edini konkurent konzorciju domačih gradbincev na čelu z Železniškim gradbenim podjetjem (SŽ-ŽGP). Obe ponudbi je direkcija v začetku februarja zavrnila.
Prva uradna cena: 81 milijonov evrov
Zgodba o nadgradnji železniške postaje na Jesenicah se je sicer začela v prvi polovici leta 2020. Takrat so Slovenske železnice (SŽ) direkciji posredovale predlog ukrepov v zvezi z obnovo. Projekt bi zajemal obnovo postajnih objektov, gradnjo novih peronov, podaljšanje podhoda, ki bo omogočil prehod pešcev med severnim in južnim delom Jesenic, novo elektronapajalno postajo, skoraj 20 kilometrov novih tirov in 39 novih kretnic. Kmalu zatem so objavili javni razpis za pripravo investicijske dokumentacije. Na njem je zmagalo SŽ - Projektivno podjetje, ki ni lastniško povezano z železnicami, in to s ponudbo, vredno 1,87 milijona evrov, četudi je bila ta za 200 tisoč evrov dražja od konkurenčnega konzorcija. Pod vlado Janeza Janše je ministrstvo za infrastrukturo, ki ga je takrat vodil Jernej Vrtovec, tako v roke dobilo tudi prvo uradno vrednost projekta – 81,2 milijona evrov (z DDV).
Sledila je prva podražitev. Po izdelavi dokumentirane identifikacije investicijskega projekta (DIIP) iz oktobra 2021 bi po tekočih scenah stal osem milijonov evrov več, torej 89 milijonov evrov. Ta cena je veljala kot uradna do zadnjih parlamentarnih volitev, pred katerimi je nekdanja vlada zaustavila tudi potrjevanje vseh gradbenih aneksov. Po načrtu bi več kot polovico denarja za nadgradnjo postaje na Jesenicah, okrog 56 milijonov evrov, prišlo iz proračuna EU.
Kako se je po projekt dražil
Toda mesec dni pozneje, ko je Janševa vlada opravljala le še tekoče posle, se je projekt prvič podražil. Razlog? Na direkciji, ki jo je takrat vodila Ljiljana Herga, so naročili potrjeno verzijo idejne zasnove projekta (IZP), ki naj bi upoštevala, da so se gradbene storitve po indeksu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v vmesnem času podražile za 25 odstotkov. Popravke cene so tako preložili na čas po volitvah.
Po zamenjavi oblasti je Hergo na čelu direkcije zamenjal Bojan Tičar. Oktobra 2022 so na direkciji pridobili novo investicijsko dokumentacijo (DIIP in IZP). Z njo se je projekt razširil, med drugim z večjim postajnim poslopjem, dražjo razsvetljavo, gradnjo dodatnih tirov za krajšanje vlakov in podhodom, ki bi preprečeval, da Jeseničani ne bi več postaje prečkali prek tirov. Vse to je vrednost investicije podražilo na 111 milijonov evrov (z DDV).
Že do konca istega leta se je njena uradna cena povzpela na 126 milijonov evrov, pri čemer naj bi bila po tekočih cenah še za deset milijonov evrov dražja. Kot že omenjeno, znaša zdaj najugodnejša ponudba 170 milijonov evrov (z DDV). Koliko sredstev imajo na direkciji predvidenih za projekt nadgradnje železniške postaje Jesenice in ali vse tri ponudbe presegajo ta znesek, uradno ni mogoče izvedeti. Če je temu tako, bodo morali razpis zelo verjetno ponoviti, kar bo izvedbo projekta dodatno zamaknilo v prihodnost.
Že zdaj je jasno, da bo projekt stal najmanj 80 milijonov evrov več od prvotnih ocen. Pri tem ni mogoče izključiti, da bo med samo gradnjo prišlo do dodatnih podražitev. Za primerjavo: celotna nadgradnja 26 kilometrov proge med Celjem in Zidanim Mostom, ki je bila dokončana leta 2021, je stala 230 milijonov evrov. Pri tem so gradbinci popolnoma prenovili tri železniške postaje, ki so dobile nove perone, zgrajena sta bila dva nova podvoza, 120 metrov dolg most čez Savinjo in več kilometrov protihrupnih ograj.