V nekaterih regijah se še vedno pojavljajo velike težave pri ločevanju odpadkov. Občani ne upoštevajo navodil, obenem pa pogosto kažejo s prstom ravno na podjetja za ravnanje z odpadki, češ da je to njihovo delo, za katero so tudi plačani. Nekatere prebivalce vznemirjajo tudi prepolni zabojniki, zato so prepričani, da bi moral odvoz smeti potekati pogosteje ali pa bi morali biti zabojniki večji. Vendar so v podjetjih, ki se ukvarjajo z odvažanjem in sortiranjem odpadkov, drugačnega mnenja. Poudarjajo, da se prebivalci ne zavedajo, da so odpadki njihova skrb, vsem pa preglavice povzročajo napačno odloženi odpadki na ekoloških otokih. Reševanja problematike so se lotili na različne načine, eni so pri tem kot kaže bolj, drugi pa manj uspešni.
Na Gorenjskem storitev dodatno zaračunajo, v Prlekiji zvišali globe
»Na območju, kjer izvajamo storitev zbiranja odpadkov, ugotavljamo, da sicer ob povečanju količin vseh zbranih odpadkov, odstotek ločeno zbranih odpadkov postopoma narašča. V letu 2023 smo jih skoraj 80% ločili na izvoru,« so na naše poizvedovanje, kako je z ločevanjem odpadkov na njihovem območju pojasnili v Komunali Kranj, kjer že več let izvajajo razne okoljske akcije, izobraževanja in dogodki na temo pravilnega ločevanja ter krožnega gospodarjenja z odpadki.
Največ težav z ločevanjem odpadkov zaznavajo na območjih večstanovanjskih objektov, kjer se v sicer dobro označenih zabojnikih, znajdejo tudi tisti odpadki, ki vanje ne sodijo. Zbiralci odpadke zajemajo po frakcijah (embalaža, mešani, biološki, steklo, papir) in jih predajo različnim prevzemnikom. »To pomeni, da jih ne obdelujemo in ne sortiramo sami, zato je ozaveščanje in obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki nujno potrebno,« pojasnjujejo.
»V našem podjetju pravilno sortiranje učinkovito nadziramo že pri samem praznjenju in o nepravilnostih obveščamo uporabnike. V primeru odloženih odpadkov ob zabojnikih, jih poberemo, pravilno sortiramo in to storitev dodatno zaračunamo. Zgodi pa se tudi, da ob ugotovitvi nepravilno odloženih odpadkov, zabojnika ne spraznimo. V tem primeru uporabnika z vljudnim dopisom pozovemo k pravilnemu sortiranju odpadkov,« so na vprašanje, kako to zgleda v praksi, navedli v kranjski komunali in omenili, da je pomembno sodelovanje s pristojnimi inšpekcijskimi organi, saj imajo pristojnost kaznovanja tistih, ki se jih mehkejši prejemi ne dotaknejo.
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., ki deluje na območju občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje, Veržej in Apače, zaznava težave glede ločevanja odpadkov predvsem v blokovnih conah in pri bioloških odpadkih, saj kot pravijo, občani izbirajo med hišnim kompostnikom ali zabojnikom za bio odpadke. Veliko ljudi pa bio odpadke odloži med mešane komunalne odpadke. Za zbiranje ločenih frakcij imajo na razpolago ekološke otoke, kjer se zbira steklo, papir ter embalaža, vendar kot opozarjajo, ljudje tja pogosto odlagajo tudi ostale odpadke. Kot so še pojasnili, se je z letošnjim letom višina globe za fizične osebe dvignila s 100 evrov na 1000 evrov za sežiganje odpadkov in za nepravilno odlaganje odpadkov.
Na območju Kočevja težave rešujejo z nagradnimi igrami in recepti za ponovno uporabo hrane
»Skladno z uveljavljeno 5-stopenjsko hierarhično lestvico ravnanja z odpadki skušamo uporabnike čimbolj spodbujati k preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Poskušamo s standardnimi metodami, kot vsi ostali, poslužujemo pa se tudi drugih kreativnih ukrepov, kot so nagradne igre, zanimive objave na Facebooku – objavljamo recepte za ponovno uporabo hrane, ideje za ponovno uporabo predmetov, ki bi končali med odpadki, informacije o ločevanju odpadkov, nasvete za boljše ločevanje itd. Pregledujemo zabojnike na terenu in skušamo svetovati uporabnikom tudi individualno. V Zbirnem centru ločimo predmete, ki so še uporabni, na to opcijo opozarjamo tudi uporabnike, ki tja prinesejo predmete za v odpad,« pojasnjujejo v Javno komunalnem podjetju Komunala Kočevje, kjer ostale odpadke usmerjajo v predelavo, pri tem pa uporabnike osveščajo, da je predelava možna in lažja, če so odpadki ustrezno ločeni, kar je najlažje zagotoviti z ustreznim ločevanjem na izvoru, torej v gospodinjstvu v času nastanka, kar je tudi sicer zakonska obveza vseh uporabnikov, pravijo. Ustreznost kapacitet zabojnikov oziroma možnosti uporabnikov za oddajo odpadkov pa ocenjujejo kot ustrezne.
Med prvimi v Sloveniji pričeli postopno uvajanje odvoza embalaže od vrat do vrat
Neposredno od uporabnikov se po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat odvažajo v zabojnikih mešani komunalni odpadki že od leta 2001, ko so postavili tudi prve ekološke otoke. »Že v letu 2009 smo kot eno prvih komunalnih podjetij v Sloveniji, v želji, da bi uporabnikom približali in olajšali ločevanje, v dogovoru z Občino Kočevje pričeli s postopnim uvajanjem odvoza embalaže od vrat do vrat in na določenih območjih še bioloških odpadkov, konec leta 2010 pa je bil takšen način odvoza odpadkov uveden na celotnem območju obeh prispevnih občin (Kočevje in Kostel), pri čemer sta vse zabojnike za uporabnike brezplačno zagotovili občini. V občini Kočevje pa smo že v letu 2021 ponovno kot eni izmed prvih nadgradili sistem zbiranja od vrat do vrat še z zbiranjem papirja in steklene embalaže v zabojnikih na izbranih območjih, kjer so uporabniki zabojnike prejeli brezplačno, s tem pa smo rešili tudi problem onesnaženih ekoloških otokov na teh območjih,« so pojasnili v Komunali Kočevje.
Možnost brezplačnega najema dodatnega zabojnika za določeno obdobje
Ob ustreznem ločevanju odpadkov, stiskanju voluminoznih odpadkov (npr. kartonske in plastične embalaže) in za običajno gospodinjsko količino so volumni zabojnikov ob vzpostavljeni frekvenci odvoza zadostni, pravijo. Uporabnikom, pri katerih iz različnih razlogov nastaja več odpadkov kot običajno (npr. družine z dojenčki in starostniki, ki potrebujejo posebno oskrbo), pa nudijo brezplačen najem dodatnega zabojnika za mešane komunalne odpadke za obdobje, ko je to potrebno. Vzpostavljena mreža ekoloških otokov presega postavljene zakonske normative za več kot 2-krat, razmeram na terenu se prilagaja število in volumen ter pogostost praznjenja zabojnikov, na vseh ekoloških otokih se zbirata papir in steklena embalaža, na nekaterih pa tudi odpadna elektro oprema in odpadno jedilno olje.
Krajanom na voljo tudi prenovljen zbirni center
Poleg tega je uporabnikom na voljo prenovljen Zbirni center v Mozlju, kjer je z informacijskimi tablami zagotovljeno, da so navodila o ustrezni oddaji odpadkov enostavna. Zbirni center je odprt vse dni v tednu razen ob nedeljah in praznikih, vsi občani lahko brez dodatnega plačila odložijo vse komunalne odpadke, nudeno jim je tudi svetovanje pri ločevanju. V Zbirnem centru so uredili prostor, kjer se po frakcijah zbirajo tudi vsi nevarni odpadki – ločeno se zbira kar 15 vrst nevarnih odpadkov.
Ljudje se še vedno obnašajo, kot da odpadki niso njihova skrb
»Po naših opažanjih je največja težava, da se v splošnem ljudje še vedno obnašajo, kot da odpadki niso njihova skrb in težava ter ne ozavestijo problematike. Menijo in pričakujejo, da moramo komunalna podjetja v zameno za plačilo položnice tudi vse ločevanje odpadkov opraviti namesto njih. Temu primerna je nato tudi posvečena skrb pri odlaganju odpadkov - uporabniki praviloma ne poskrbijo za zmanjševanje volumna odpadkov pred odlaganjem v zabojnike, kar je predvsem očitno pri kartonastih škatlah. Delež ločeno zbranih frakcij se je iz 34 % v letu 2010 dvignil na 69 oz. 68 % v letih 2022 in 2023. Ugotavlja pa se, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno prisotnih do 60 % odpadkov, ki praviloma ne sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke,« so sporočili iz Komunale Kočevje, kjer še pravijo, da se zavedajo, da je prostora za izboljšavo še mnogo.
Z osveščanjem začnejo pri najmlajših tako v Kočevju kot Murski Soboti
»Zavest o pravilnem ločevanju odpadkov dvigujemo s sodelovanjem s šolami in vrtci preko različnih delavnic, eko dni, obiskov zbirnega centra, z objavljanjem prispevkov v lokalnih medijih, mesečnih položnicah, socialnih omrežjih, s postavitvijo eko kotičkov aktivno na različnih dogodkih (npr. pohod po medvedovih stopinjah). Vsako leto lokalna skupnost organizira čistilno akcijo Očistimo Kočevsko, kjer se zbere tudi do 1000 prostovoljcev in šolarjev. Izvajamo individualno ozaveščanje uporabnikov preko svetovalnega nadzora vsebine zabojnikov za odpadke, izvedenih je bilo več odmevnih akcij pregleda vsebine zabojnika za mešane komunalne odpadke pri večstanovanjskih stavbah (blokih) v prisotnosti župana, novinarjev, inšpektorata, kar je bistveno dvignilo zavest o ločevanju odpadkov. Na spletni strani je vsem uporabnikom na voljo klasifikator odpadkov, s katerim si uporabniki lahko pomagajo pri ločevanju. Problematiko odpadkov smo skupaj z Občino Kočevje naslavljali tudi v sklopu projektov, sofinanciranih s strani EU. V sklopu projektov smo zagotovili ulične zbiralnike odpadnega jedilnega olja, vzpostavili Podstreš'nco kot nadgradnjo centra ponovne uporabe, v zbirnem centru pa kotiček ponovne uporabe, po mestu postavili ločevalne koške za odpadke,« so še pojasnili v Komunali Kočevje.
Že vse od uvedbe ločenega zbiranja odpadkov pa aktivno izvajajo dejavnosti informiranja in osveščanja tudi v podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., ki izvaja gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov na območju 17 občin »Tovrstne aktivnosti izvajamo po različnih komunikacijskih poteh, posebno pozornost pa posvečamo delo z mladimi v sodelovanju z vrtci in šolami. Temu primerno je osveščenost na visoki ravni in dosegamo dobre rezultate ločevanja. Vseskozi v sodelovanju z našimi naročniki nadgrajujemo tudi standarde ravnanja z odpadki z namenom, da storitve občanom še bolj približamo in jim zagotovimo optimalne možnosti za pravilno ločevanje odpadkov,« so pojasnili v podjetju. Kjer prav tako menijo, da še vedno ostajajo priložnosti za izboljšave, ki jih želijo skupaj z njihovimi uporabniki izkoristiti. »Tako z nadaljevanjem osveščanja, kakor tudi skozi sodelovanje z naročniki in njihovimi pristojnimi službami. Kajti ustvarjamo zdravo okolje. Skupaj z uporabniki naših storitev in za njih.«
Na Koroškem še vedno iščejo recept, kako prevzgojiti prebivalce
Vprašanje ločevanje odpadkov ostaja na Koroškem tudi po desetih letih aktualno. »Žal nekateri občani ne upoštevajo navodil in kljub stalnemu prizadevanju skozi različne oblike informiranja ne dosežemo želenih ciljev, vendar pa zadeve ne moremo posplošiti. Velika večina občanov dosledno ločuje in z veliko vnemo podpira ločevanje, zavedajoč se, da je pri učinkovitem odstranjevanju odpadkov potrebno odgovorno ravnanje slehernega posameznika. Teh nekaj odstotkov občanov, ki pa navodilom ne sledijo, kvarijo celotno zgodbo. O tem se pogovarjamo danes in gotovo bo enako jutri in prav ti so velikokrat pripravljeni kritizirati vse povprek in odgovornost prenašati na izvajalce javnih služb. Nekateri menijo, da so s pripravljenostjo, da plačajo odstranjevanje, plačali tudi ločevanje in da to ni njihova skrb. Pogosto se pojavljajo problemi na ekoloških otokih, kjer se poleg odpadkov, za katere so predvideni, odlagajo tudi vsi drugi odpadki. Vnašanje drugih odpadkov povzroča kaos in povzroča nezadovoljstvo tistih, ki se držijo reda, izvajalcem javne službe pa otežuje odvažanje, saj se na teh mestih odvažajo odpadki s specialnimi vozili za posamezno vrsto odpadka in jih ni mogoče sočasno pobirati. Priročni izgovor so velikokrat tudi, češ, ni dovolj zabojnikov, zabojniki so premajhni, …, kar pa v resnici ne drži,« menijo v družbi Kocerod, regijskem centru za ravnanje z odpadki Koroške, ki pokriva vseh 12 občin. Kot pojasnjujejo, do zabojniki za papir in karton velikokrat premajhni zaradi neodgovornega ravnanja, v njih se odlaga kartonska embalaža, brez da bi se predhodno razstavila, tako da bi volumensko bila manjša, kar povzroči takojšnjo zapolnjenost zaradi nepravilnega odlaganja.
Ekološki otoki postajajo mesta za odlaganje vsega
»Na Koroškem občani ločujejo odpadke v skladu s predpisi. Na izvoru pri uporabnikih na mešano embalažo, mešane komunalne odpadke in bio odpadke; na ekoloških otokih papir s kartonom in steklo in v zbirnih centrih vse ostalo. Opažamo, da se posamezni občani ne držijo reda in na ekoloških otokih odlagajo poleg papirja, kartona in stekla tudi vse ostalo (od kosovnih, gradbenih, nevarnih odpadkov, elektroniko in druge odpadke, ki na to odjemno mesto ne sodijo). To se dogaja vseskozi, manjša skupina občanov ne spoštuje predpisanega reda, kar povzroča nered na večini ekoloških otokov, predvsem pa tistih, ki so izven nadzora (locirani ob cestah ali na manj vidnih območjih). Kljub opozorilom, kaj se lahko oziroma se ne sme odlagati, se stanje na tem področju bistveno ne izboljšuje. Ekološki otoki postajajo mesta za odlaganje vsega, tako si postavljamo vprašanje, kako naprej ob dejstvu, da je na njih predpisano odlaganje zgolj steklene embalaže in kartonske embalaže s papirjem. Tovrstno početje postaja stalnica, na drugi strani pa je zaradi tega, ker na njih ni neposrednega nadzora, izredno težko najti povzročitelje kršitev,« pravijo v Kocerodu.
Največ težav v večstanovanjskih objektih
»Prav tako se pojavljajo tudi težave pri ločevanju na izvoru, večina povzročiteljev v individualnih objektih vzorno ločuje odpadke po skupinah embalaža, MKO in bio (v treh zabojnikih), večji problem pa predstavljajo večstanovanjski objekti (ker v skupne zabojnike odpadke prinaša več občanov). Tu se pojavljajo problemi pravilnega razvrščanja odpadkov po skupinah, velikokrat se v vseh zabojnikih pojavljajo raznovrstni odpadki, očitki, da je zabojnikov premalo oziroma da se ne praznijo dovolj pogosto niso na mestu, saj je število in volumen zabojnikov dimenzioniran glede na število prijavljenih oseb (30 l na osebo), zato v primeru, če je število prijavljenih enako številu uporabnikov, ne sme prihajati do pomanjkanja prostora. V nekaterih soseskah v večstanovanjskih objektih ni problema. Ugotavljamo, da v tistih objetih, kjer upravniki dosledno sledijo zahtevam po ločevanju in spremljajo obnašanje uporabnikov, do problemov ne prihaja in imajo vzorno urejena odvzemna mesta, kar pa ne velja za druge, kjer znotraj stanovanjske skupnosti uporabniki med seboj slabo komunicirajo in ne želijo prevzeti odgovornosti in skrbi za ureditev prevzemnih mest.«
»Na območjih, kjer je odvoz individualen (stanovanjske hiše), je v večji meri zaslediti skrbno ravnanje in se stanje postopno izboljšuje. Manj uspešni pa smo na območjih večstanovanjskih objektov, v nekaterih okoljih so se organizirali stanovalci sami in na podlagi opozoril s strani izvajalca vzpostavili notranji nadzor in kontrolo nad prepuščanjem odpadkov, nekateri so na zabojnike namestili ključavnice in s tem preprečili nenadzorovan prinos odpadkov od zunaj. V teh okoljih je zaslediti skrb in zanimanje slehernega posameznika in se stanje ne poslabšuje, drugod, kot že povedano, pa imamo težave.«
Novost tristopenjski način opozarjanja na nepravilnosti, najstrožja kazen rdeč karton
»Poleg stalnega osveščanja preko različnih medijev smo se odločili, da v okoljih, kjer prihaja konstantno do kršitev ločevanja, poleg inšpekcijskega nadzora, uvedemo tudi lastni nadzor z namenom, da se stanje tudi na teh območjih postopno izboljša. Ta nadzor nam omogoča sledenje preko čipiranih zabojnikov (izvajalec javne službe lahko ob praznjenju zabojnika ugotovi nepravilnosti in tako direktno zaznavo prenese v dispečerski center, na podlagi teh podatkov pa notranji kontrol začne postopke direktnega osveščanja in opozarjanja posameznih skupin v večstanovanjskih objektih). V tem letu uvajamo tristopenjski način opozarjanja na nepravilnosti (rumeni, oranžni in rdeči karton, ki se v primeru ugotovljenih kršitev namesti na zabojnik, pri čemer se pri rdečem kartonu odpadki ne prevzamejo, v tem primeru se na zahtevo upravnika opravi izredni odvoz s posebnim vozilom, nastale stroške pa so dolžni pokriti stanovalci v skladu z Odlokom). Pričakujemo, da se bo na ta način nevestno ravnanje povzročiteljev postopno začelo spreminjati in da bomo z navedenimi ukrepi dosegli izboljšanje ločevanja odpadkov na izvoru v večstanovanjskih objektih,« so odločitev pojasnili v Kocerodu.
Na Primorskem poleti zabojnike praznijo večkrat
»Frekvenco odvozov in število zabojnikov na terenu prilagajamo glede na število prijavljenih uporabnikov, kot tudi sezonsko spreminjajočih se okoliščinah oz. potrebah lokalnega okolja. Prevzem mešanih komunalnih odpadkov izvajamo minimalno enkrat tedensko, na izpostavljenih lokacijah tudi večkrat tedensko. Ločeno zbrane frakcije kot so papir in kartonska embalaža, mešana embalaža ter biološki odpadki odvažamo najmanj dvakrat tedensko. Stekleno embalažo praznimo skozi celo leto le enkrat tedensko, kar trenutno zadostuje. V poletni sezoni, ko je frekvenca uporabnikov in obiskovalcev izrazito večja, zabojnike na izpostavljenih ekoloških otokih praznimo tudi večkrat tedensko oz. po potrebi tudi dnevno,« so navedli v Komunali Izola.
Med dnevnimi terenskimi ogledi ter rednimi pregledi vsebine zabojnikov ugotavljajo, da se največ nepravilnosti pojavlja v zabojnikih za mešane komunalne odpadke - nepravilno odložena plastična in kovinska embalaža ter občasno tudi biološki odpadki,. Zabojnikih za mešano embalažo je, kor pravijo, odloženo veliko plastičnih odpadkov, ki ne služijo kot embalaža za prehrambene izdelke ali artikle, ki se jih uporablja v gospodinjstvu (običajno gre za razne plastične predmete večjih dimenzij, npr. igrače, posode, zaboje ipd., ki bi morali biti dostavljeni neposredno na zbirni center). Na terenu se srečujejo tudi s problematiko odlaganja kosovnih odpadkov na ekološke otoke, kar povzroča prenapolnjenost samih zabojnikov oz. površine ekološkega otoka in posledično ovira delovni proces praznjenja ter odvoza, opozarjajo.
Vsako leto uspešnejši
»Komunala Izola je svoje prebivalce od samega začetka ločenega zbiranja odpadkov dobro poučila o ravnanju z odpadki. Rezultati kažejo, da smo pri tem vsako leto uspešnejši, saj se odstotek ločenosti odpadkov zvišuje, iz 17,9 % v letu 2010, na nekaj več kot 60 % ločenosti v preteklem letu. Dobra obveščenost je eden izmed pomembnih temeljev za graditev dobrega odnosa med podjetjem in uporabniki, zato v Komunali Izola vsako leto izvajamo vrsto aktivnosti na področju pravilnega ravnanja z odpadki in s tem uporabnikom pobliže predstavimo in ponudimo različne možnosti pravilnega odlaganja odpadkov,« pravijo.
Med Aktivnostmi osveščanja in načini obveščanja uporabnikov v zvezi s pravilnim ravnanjem z odpadki pa so izpostavili izvajanje izobraževanj v vrtcih in šolah, izvedbo delavnic na temo ponovne uporabe, organizacijo izmenjevalnic oblačil in modnih dodatkov, vodene oglede zbirnega centra, organizacijo letnih zbiralnih akcij z možnostjo brezplačne oddaje odpadkov za uporabnike storitev Komunale Izola, organizacijo in sodelovanje v čistilnih akcijah, izvedba aktivnosti v sklopu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov in ostalih (svetovno promoviranih) okoljskih dnevih, izvajanje nenapovedanih pregledov vsebine zabojnikov na izbranih ekoloških otokih na območju občine Izola, v sodelovanju z inšpektorji Medobčinske uprave Istra. Prav tako pisno obveščanje uporabnikov na posameznih območjih, kjer se ugotovi nepravilno odlaganje oz. ravnanje z odpadki na ekoloških otokih Objavo različnih vsebin iz naslova pravilnega ravnanja z odpadki na hrbtni strani mesečnih položnic za komunalne storitve in objavo novic/sporočil na spletni in FB strani podjetja.
Na območju Komunale Nova Gorica ločevanje odpadkov zadovoljivo
Da se vsa komunalna podjetja v Sloveniji se soočajo s podobno problematiko, določen odstotek uporabnikov pa vedno odstopa od ostalih, ki jim je mar za urejeno okolje in pravilno ločevanje odloženih odpadkov, menijo tudi v Komunali Nova Gorica, ki deluje na območju šestih občin, in sicer Mestne občine Nova Gorica, občin Miren – Kostanjevica, Šempeter – Vrtojba, Renče – Vogrsko, Brda in Kanal. »Glede števila posod po posameznih ekoloških otokih in pogostosti praznjenja se usklajujemo z lokalnimi skupnostmi, vedno pa podprto na osnovi konkretnih podatkov, ki jih vodimo v naši bazi,« so pojasnili in dodali, da se na njihovem področju že vrsto let znižuje odstotek zbranih mešanih komunalnih odpadkov in povišuje odstotek ločeno zbranih frakciji, kar je zelo zadovoljivo.
»Sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, izvajamo izobraževanja v vrtcih in šolah. Še največ rezerve pa je v sodelovanju z inšpekcijskimi službami in kaznovanjem nevestnih uporabnikov,« so sklenili.
Sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat učinkovit tudi na območju Maribora
Ločevanje odpadkov je na območju občin, ki jih pokriva Snaga, že dobro vpeljano, vendar še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se soočajo. »V Snagi se na različne načine trudijo približat odgovorno ravnanje z odpadki in njihovo ločevanje svojim uporabnikom, vendar se očitkom ne gre vedno izogniti. Tudi postavitev dodatnih zabojnikov, v kolikor sama lokacija to omogoča, ni zmeraj rešitev. V prvi vrsti je potreben odgovoren odnos vsakega posameznika, da upošteva svoje obveznosti na področju ravnanja z odpadki, kamor sodi tudi njihovo ločevanje. Največkrat je vprašljiva prav kolektivna odgovornost na tem področju, to je odgovornost uporabnikov storitve v večstanovanjskih objektih in uporaba ekoloških otokov, na katerega je vezanih večje število uporabnikov,« pojasnjujejo v podjetju Javni Holding Maribor, kjer dodajajo, da v Snagi najpogostejše izzive glede prepuščanja odpadkov zaznavajo pri zbiranju odpadkov na ekoloških otokih. »Pogosto se ob ali v zabojnikih odlagajo odpadki, ki jim ekološki otoki niso namenjeni. Prav tako velja opozoriti, da občani pogosto ne strgajo kartonske embalaže in ne stiskajo druge odpadne embalaže, s čemer se v zabojnikih porablja prostor po nepotrebnem in so tako tudi večkrat iz neupravičenih razlogov prehitro polni.«
V Snagi opažajo, da se je odnos do odpadkov dvignil na višjo raven na območjih, kjer so uvedli sistem zbiranja papirja, papirne in kartonske embalaže ter steklene embalaže po sistemu od vrat do vrat. Tako vsako gospodinjstvo zbira vse ločene frakcije odpadkov doma, kot to počnejo gospodinjstva že nekaj časa z odpadno embalažo in njihovim ločenim zbiranjem v rumenih vrečah. V teh primerih so na teh območjih umaknjeni tudi ekološki otoki in tako posledično ne prihaja do nedopustnega in nepravilnega odlaganja odpadkov, ki vodijo v nezadovoljstvo občanovi in onesnaževanja okolja.
V Snagi izvajajo tudi redne svetovalne nadzore na prevzemnih mestih gospodinjstev, katerih namen je uporabnike informirati o nepravilnostih pri ločevanju odpadkov, jih nanje opozoriti z obvestilom ali jih pohvaliti za skrbno in dosledno ločevanje. Z uporabniki ob obisku skušajo navezati tudi osebni stik in tako razrešiti nejasnosti in težave, ki jih imajo pri ločevanju odpadkov. Z aktivnostjo želijo svoje uporabnike spodbuditi k odgovornosti do odpadkov, ki jih povzročajo v svojem gospodinjstvu, jih pravilno usmeriti in jim pomagati pri razmišljanju, kako ravnati s posameznimi vrstami odpadkov. Prav tako z rednim ozaveščanjem v obliki ozaveščevalnih srečanja na šolah, v vrtcih, zbirnih centrih in ob različnih priložnostnih dogodkih v mestu skušajo dvigovati okoljsko zavest svojih uporabnikov. Izdali so tudi Abecednik odpadkov, ki je izpostavljen tudi na njihovi spletni strani in s pomočjo katerega skušajo svojim uporabnikom pomagati pri pravilnem razvrščanju odpadkov.
Kako pa je v prestolnici?
Ravnanje z odpadki je odgovornost tako komunalnega podjetja, ki skrbi za kakovostno storitev zbiranja odpadkov in njihovo pot v predelavo, kot tudi občank in občanov, ki so ključni pri tem, da nastane manj odpadkov in da za tiste, ki nastanejo, ustrezno poskrbijo, pa pravijo v podjetju Vodovod kanalizacija Snaga, kjer skrbijo za ravnanje z odpadki v 154.000 oziroma slabi petini slovenskih gospodinjstev.
»V nekaterih ljudeh je še vedno zasidrana misel, da odpadki niso problem uporabnikov, temveč da je odgovornost s tem, ko plačajo storitev odvoza, preložena na izvajalca storitev in lokalno skupnost. In zakaj je ločevanje odpadkov nujno? Da imajo odpadki (papir, embalaža, steklo) kar največjo možnost za recikliranje, je pomembno, da so že na izvoru (pri uporabniku) odloženi v ustrezen zabojnik. V primeru, da jih moramo naknadno izločiti iz mešanih odpadkov, niso več dovolj kakovostni za predelavo (so umazani, poškodovani …), navsezadnje pa to predstavlja strošek, ki vpliva na položnice uporabnikov,« poudarjajo in pojasnjujejo, da so sistem zbiranja odpadkov zasnovali tako, da je za občane kar se da učinkovit. »Ker urnika odvoza odpadkov ne morejo izbirati, so na voljo druge možnosti. V kolikor so zabojniki pogosto polni, mora uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta naročiti večje oziroma dodatne, za začasne povečane količine določene vrste odpadkov pa so na voljo tipizirane vreče, s katerimi je plačana storitev odvoza, in so edine vrečke, ki jih lahko uporabniki postavijo ob ustrezen zabojnik. Odpadke, ki ne sodijo v zabojnike (zdravila, čistila, olja, elektronski aparati, baterije, gradbeni in kosovni odpadki ipd.), lahko občani odpeljejo v najbližji zbirni center ali v premično zbiralnico, za kosovne odpadke pa lahko enkrat na leto naroči še brezplačen odvoz.«
Dovršen sistem ločevanja zbiranja odpadkov prinaša odlične rezultate
Kot pravijo, imajo dovršen sistem ločenega zbiranja odpadkov in dosegajo odlične rezultate (70% odpadkov zberejo ločeno). Pri ločevanju odpadkov si lahko občani pomagajo tudi s spletnim iskalnikom »ABC odpadkov.« »Nadzor nad ločevanjem odpadkov in drugimi določili občinskega odloka izvaja pristojni inšpektorat na podlagi prijav ali v sklopu akcij, ki jih izvaja skupaj z našim podjetjem. Če kršitve zaznajo naši zaposleni, na zabojniku pustijo še dodatno obvestilo z opozorilom,« še pravijo v ljubljanski Snagi.
Nekaj najpogostejših napak pri ločevanju odpadkov, ki so jih zaznavajo pri ljubljanski snagi
V zabojnik za embalažo odložite embalažo z vsebino vred. Pravilno je, da embalažo pred odlaganjem izpraznite in stisnete. Papirnate brisačke in robčke odlagate v zabojnik za preostanek odpadkov. Ti odpadki sodijo med biološke odpadke, zato jih odložite v rjav zabojnik. Odpadno kuhinjsko olje ali mast zlijete v straniščno školjko, vanjo odvržete tudi čistilno vato in palčke za ušesa. S tem povzročamo velike težave v kanalizacijskem sistemu: oviramo pretok, povzročamo zamašitve ter nepravilno delovanje črpališč. Olje zato zbirajte ločeno in odnesite v zbirni center, čistilno vato in palčke za ušesa pa odložite v zabojnik za preostanek odpadkov. Občinska zakonodaja prepoveduje nepravilno ločevanje oziroma odlaganje odpadkov, še posebej poleg zabojnikov oziroma podzemnih zbiralnic.
