Tožniki občini kot lastnici ČN, ki jo sicer upravlja Komunalno podjetje Ormož, očitajo ne dovolj učinkovito in nepravilno delovanje naprave, zaradi česar nastajajo emisije neprijetnih vonjav.
Ker je naprava postavljena tako rekoč zraven stanovanjskih hiš, imajo poleg smradu težave tudi z insekti in kužnimi odpadki, prepričani so tudi, da so njihove nepremičnine zaradi naštetega manj vredne, predvsem pa jim je zaradi pomanjkljivosti ČN kršena pravica do zdravega življenjskega okolja.
Zaradi smradu, ki po njihovem presega običajne vonjave v naselju, ne morejo zračiti prostorov, sušiti perila na prostem ter uporabljati balkonov in teras. Zato od občine zahtevajo odškodnine: za povrnitev škode, ki je nastala v zadnjih petih letih pred vložitvijo tožbe, in tiste, ki jo bodo trpeli v prihodnje, pa tudi nadomestilo za razvrednotenje njihovih nepremičnin.
Iz obrazložitve sodbe, pod katero se je podpisal sodnik Aleksander Turk, izhaja, da toženka, torej Občina Ormož, v celoti zavrača očitano, saj po njenem tožniki niso specificirali ne domnevno utrpele škode niti drugih predpostavk odškodninske odgovornosti. V svojem zagovoru navajajo, da je bila izgradnja ČN leta 2013 nujna, saj so imela do takrat vsa gospodinjstva, vključno s šestimi tožniki, komunalne in fekalne vode speljane v obstoječe bližje jaške in obcestne jarke.
Občina zavrača vse očitke
»Čistilna naprava obratuje v skladu z vsemi okoljsko družbenimi standardi in zadostuje pogojem in potrebam v bližini živečih ljudi. Ustreza tudi vsem zakonskim, okoljevarstvenim in družbenim kriterijem, zato njeno delovanje ne vpliva na okolje in ne predstavlja izvora očitanega smradu. Poleg tega je primerno umeščena v prostor, za kar je pridobila gradbeno, uporabno in okoljevarstveno dovoljenje, ter čezmerno ne obremenjuje okolja, kar izhaja iz poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).«
V ormoški občinski upravi tudi oporekajo trditvam tožnikov, da je ČN primerna zgolj za 500 prebivalcev, saj ta omogoča priključitev do 1.000 prebivalcev, trenutno pa jih je nanjo vezanih 575. Obenem spomnijo, da so bili tožniki od začetka projekta vključeni v gradnjo, poleg tega so se strinjali tudi z njeno umestitvijo v prostor.
Sodišče je pregledalo celo goro dokumentacije in slikovnega gradiva, ki priča o fekalijah, ki se razlivajo po zemljiščih tožnikov in bruhajo iz hišnih sifonov, ter zaslišalo številne priče na eni in drugi strani. Najprej je zavrnilo poskus občine o zastaranju postopka, nato pa se je lotilo ugotavljanja odgovornosti za škodni dogodek – povzročeni smrad. In vse priče z izvedencem Borisom Vrščajem vred so potrdile, da »smrad izvira od toženke«, da torej prihaja iz čistilne naprave in da tam smrdi »nonstop«, da so vonjave neznosne in da so zaradi tega tamkajšnji stanovalci že tarča posmeha.
Izvedenec: »ČN ne deluje pravilno«
Vrščaj je med drugim pojasnil, da je intenzivnost smradu odvisna od več dejavnikov, zlasti pa od temperatur ter smeri in jakosti vetra. Povedal je tudi, da rastlinske čistilne naprave pri svojem delovanju povzročajo neprijetne vonjave, zlasti zaradi amonijaka in vodikovega sulfida, te pa so izrazitejše, kadar ČN ne deluje pravilno in tudi kadar stoji preblizu naselja, kot je to primer v Sodincih. »Čistilne naprave morajo biti načrtovane in morajo delovati tako, da ne zalivajo drugih stavb, kar pomeni, da ni normalno, da odpadne komunalne vode zalivajo hiše tudi ob povsem normalnih vremenskih razmerah.« Izvedenec je svoje ugotovitve o neustreznem delovanju ČN podkrepil s poročili o inšpekcijskih nadzorih in monitoringih ter odločbi o njeni nujni sanaciji, z njim pa se je strinjal tudi Darko Drev, ki je ČN že predtem vzel pod drobnogled na prošnjo enega od tožnikov.
Se je pa sodišče znašlo v zagati glede vprašanja, kaj natančno pomeni čezmerno obremenjevanje okolja zaradi smradu. Slovenija namreč še nima predpisov o emisijskih koncentracijah vonjav, prav tako še ne razpolagamo z ustreznimi aparaturami za merjenje smradu. »Vendar pa to ne pomeni, da lahko zato toženka neomejeno obremenjuje okolje oziroma lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami.«
Poleg glavnice še zamudne obresti
Sodišče je zato verjelo pričam in izvedencem, da gre za prekomeren smrad, da stoji ČN preblizu naselja ter da ves čas ni delovala zanesljivo in ustrezno. Pritegnilo je tožnikom, da je zaradi smradu kršena njihova pravica do zdravega življenjskega okolja, zato jim pripada denarna odškodnina, poleg glavnice pa tudi zakonske zamudne obresti. Štirim tožnikom je sodišče odobrilo tudi odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnine, saj je nepremičninski izvedenec Samo Izlakar ocenil, da so zaradi negativnih vplivov čistilne naprave njihove hiše vredne 15 odstotkov manj.
»Dokler sodba ni pravnomočna, tudi ni veljavna in izvršljiva,« odločitev komentirajo na občini. »Menimo, da sodba ne odraža dejanskega stanja, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev določb materialnega prava in postopka, zato smo se tudi pritožili. Vse od začetka obratovanja čistilne naprave se pojavljajo nenehni pritiski na lokalno skupnost, da se naprava prestavi izven tega območja na drugo lokacijo, čeprav ima pridobljena vsa dovoljenja in soglasja.«
Ustvarjanje občutka, da je vse narobe
S sodbo so tožniki, tako eden od njih – Boštjan Zamuda, seveda zadovoljni, manj pa s pritožbo. »Očitno se bodo na občini pritoževali, dokler bo šlo. Je pa prispela dokumentacija s strani inšpektorata in ministrstva, iz katere je razbrati, da so prav vse čistilne naprave v občini problematične, saj pogosto prekomerno obremenjujejo okolje in zelo slabo obratujejo. Kar je v popolnem nasprotju z vsakoletnimi poročili ormoške komunale, po katerih čistilne naprave obratujejo brezhibno in brez odstopanj. Rad bi poudaril, da je bila tožba skrajni ukrep in da smo predtem izrabili vsa druga sredstva, a žal zaman. Občina ni hotela sodelovati s krajani, ko smo opozarjali na anomalije, sprejela pa ni niti sodnikovega predloga o mediaciji in izvensodni poravnavi, ampak je ves čas vztrajala, da ni v prekršku in se ni bila pripravljena pogajati.«
V občinski upravi odločno zavračajo očitke o slabo delujočih čistilnih napravah v občini. »S čistilnimi napravami je pač tako, da nanje vplivajo številni dejavniki, ki privedejo do izjemnih okoliščin in zmanjšanega učinka delovanja; s podobnimi težavami se srečujejo tudi drugod. Zato so trditve o vsesplošnem nedelovanju popolnoma neutemeljene in za javnost tudi zavajajoče, saj se nenehno ustvarja občutek, da je vse narobe.«
POPRAVEK in ODGOVOR Občine Ormož objavljamo v celoti:
V želji po zagotovitvi objektivne in vsestranske predstavitve okoliščin, vezanih na tek pravdnega postopka v zadevi »Čistilna naprava v Sodincih«, uvodoma poudarjamo, da Občina Ormož ni izgubila tožbe - kot zavajajoče izhaja iz naslova prispevka - niti Občina Ormož ni zavezana plačati odškodnin krajanom, ki živijo v neposredni bližini čistilne naprave v Sodincih. Sodba Okrožnega sodisca na Ptuju, izdana v tej zadevi, je nepravnomočna, na nepravnomočno sodbo pa Občina Ormož ni vezana. Z drugimi besedami, Občina Ormož spora s krajani, ki živijo v neposredni bližini čistilne naprave, ni izgubila, kot navaja avtorica spornega prispevka.
Avtorica prispevka navaja tudi, da je naprava postavljena tako rekoć zraven stanovanjskih hiš in da imajo poleg smradu tožniki težave tudi z insekti in kužnimi odpadki, nepremičnine tožnikov pa so zaradi naštetega manj vredne, predvsem pa jim je zaradi pomanjkljivosti čistilne naprave kršena pravica do zdravega življenjskega okolja. Toda nič od navedenega ne drži. V prvi vrsti zato izpostavljamo, da so bila za čistilno napravo v Sodincih pridobljena vsa potrebna dovoljenja, vključno z okoljevarstvenim dovoljenjem Agencije RS za okolje st. 35441-12/201 O z dne 16. 4. 2010, uporabnim dovoljenjem UE Ormož št. 351-41/2014 z dne 5. 3. 2014 ter gradbenim dovoljenjem UE Ormož št. 351-16/2010 z dne 12. 5. 2010. Vsa navedena dovoljenja so pravnomočna in še vedno veljavna. Prav tako izpostavljamo, da iz poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano izhaja, da je delovanje čistilne naprave skladno z vsemi veljavnimi predpisi. Ob vseh monitoringih, razen dveh, je bilo tudi ugotovljeno, da naprava deluje v okviru zakonskih parametrov; dvakrat, ko so bili parametri preseženi, pa so se nemudoma izvedla vzdrževalna dela in so bili vsi inšpekcijski postopki ustavljeni. Pristojni organi so tako torej potrdili primerno umeščenost čistilne naprave v prostor in njeno ustrezno delovanje, kar dokazuje, da čistilna naprava v Sodincih obratuje v skladu z vsemi okoljsko družbenimi standardi in zadostuje pogojem in potrebam krajanom, ki živijo v njeni neposredni bližini.
Ne drži tudi, da Občina Ormož ni želela sodelovati s krajani. Ravno nasprotno, Občina Ormož je ves čas odprta za pogovor in sodelovanje z njenimi občani. S krajani, ki živijo v neposredni bližini čistilne naprave, pa se je tudi ze sestala, in sicer dne 10. 3. 2021. Ob tem velja poudariti, da v imenu krajanov Sodinc glede čistilne naprave preko elektronske pošte z Občino Ormož komunicira g. Mirko Sok. Slednjega je Občina Ormož ze večkrat povabila na sestanek z namenom razjasnitve okoliščin glede delovanja čistilne naprave v Sodincih, vendar se vabilom nikoli ni odzval.
Prav tako neresnične so navedbe avtorice spornega prispevka, da so vse priče z izvedencem Borisom Vrščajem vred na sodišču potrdile, da »smrad izvira od toženke«; da torej prihaja iz čistilne naprave in da tam smrdi »nonstop«, da so vonjave neznosne in da so zaradi tega tamkajšnji stanovalci že tarča posmeha. Da so emisije neprijetnih vonjav podane na lokaciji nepremičnin tožnikov so tekom dokaznega postopka izpovedali zgolj tožniki in nekatere priče, ki so jih predlagale tožniki, pri čemer tudi izpovedbe slednjih niso bile skladne. Sodni izvedenec s področja ekologije, dr. Borut Vrščaj, pa je v izvedenskem mnenju predstavil le teoretičen opis emisij vonja in njihovo škodljivost, s tem da samega obstoja le-teh v neposredni bližini nepremičnin oziroma na naslovih tožecčh strank, ni potrdil. Njegov ogled se je omejil zgolj na severno in južno ograjo ob čistilni napravi in samih vonjav v neposredni bližini nepremičnin tožečih strank sploh ni zaznal. Za razliko od vonjav čistilne naprave, je izvedenec na samem ogledu zaznal vonj po hlevskem gnoju iz bližnjega travnika in ugotovil, da je možen vzrok neprijetnih vonjav tudi kratka oddaljenost do obrata za rejo perutnine od stanovanjskih hiš. Skratka, obstoj »škodnega dogodka« oziroma emisij, ki bi prihajale od čistilne naprave tožene stranke, je sodišče zgolj domnevalo, kar obenem pojasnjuje, zakaj je Občina Ormož vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju.
Neresnična je nadalje trditev, da »gora dokumentacije« in slikovno gradivo, ki ga je pregledalo sodišče, priča o fekalijah, ki se razlivajo po zemljiščih tožnikov in bruhajo iz hišnih sifonov. Zalitje stanovanjskih stavb namreč ni v popolnoma nobeni povezavi s čistilno napravo in njenim delovanjem. Do zalitja oz. povratnega dotoka je prišlo pri štirih objektih, do sedaj pa se je zgodilo, da je bilo omrežje preobremenjeno trikrat, in sicer: prvič, takoj po začetku delovanja, saj je bilo okvarjeno plovno stikalo; drugič, ko se je v glavni dotočni cevi v črpališče ustvarila zamašitev (čep iz vlažilnih robčkov); ter tretjič, zaradi ogromnih količin padavin, ki je bila posledica poplav po Sloveniji dne 16. 5. 2023. V tem zadnjem primeru se je kanalizacija v kratkem času napolnila do maksimuma in črpališče enostavno ni zmoglo prečrpavati takšne količine vode v tako kratkem času (hkrati pa je tudi poplavljal potok). V nobenem primeru tako vzrok poplavljanja ni bila sama čistilna naprava.
S ciljem zagotoviti celovito in uravnoteženo podobo stanja čistilnih naprav v občini Ormož poudarjamo se, da pred izgradnjo čistilne naprave v Sodincih, ki je povezana z javnim kanalizacijskim sistemom in je namenjena odvajanju ter čisščnju komunalne odpadne vode, odvodnjavanje meteornih, komunalnih in fekalnih voda (iz pretočnih greznic) objektov (tudi tožečih strank) ni bilo urejeno ter je bilo tako iz okoljskega kot zdravstvenega vidika povsem nevzdržno. lztoki, ki so bili speljani v najbližje obcestne jarke in jaške, so motili občane kot tudi odgovorne osebe na Občini Ormož. Postavitev čistilne naprave v Sodincih je bila torej nujna in je nedvomno prispevala k izboljšanju življenjskega okolja krajanov, ki živijo v njeni bližini. Na takrat novo komunalno čistilno napravo so se priključili občani dela naselja Trgovišče, Sodinec, in del takrat mešanega kanalizacijskega sistema iz smeri Podgorci. Nekateri občani pa žal ze vse od začetka gradnje čistilne naprave nasprotujejo njeni lokaciji, za kar so uporabili vsa pravna in tudi nepravna sredstva - neznanci so, denimo, podtaknili požar in skurili požete rastline ter uporabili glifosat za uničenje rastlin v okolici čistilne naprave.
Glede insinuacij, ki zadevajo druge čistilne naprave v občini Ormož, pa pojasnjujemo, da zmanjšan učinek delovanja, ki ga avtorica prispevka omenja v zadnji točki odstavka, ne pomeni, da čistilne naprave ne delujejo (ali da ne delujejo brezhibno), pač pa zgolj to, da v nekem kratkem časovnem obdobju delujejo pod svojo (siceršnjo) polno zmogljivostjo. Tudi v primeru, da delujejo v zmanjšanem obsegu, pa to ne vpliva na raven emisij ali kakršnih koli drugih negativnih učinkov delovanja čistilne naprave, v smislu, da bi vzrok, ki privede do zmanjšanega učinka delovanja cistilne, hkrati privedel tudi do večje obremenitve za okolje in okoliške prebivalce. Vse čistilne naprave v občini Ormož delujejo brezhibno, zato je morebitna skrb občanov v tej smeri povsem nepotrebna. Vendarle pa ni odveč poziv občanom, da v javno kanalizacijo ne spuščajo nedovoljenih snovi, kot so odpadna jedilna olja, maščobe, kemična sredstva (npr. varikina), saj se to odrazi na učinku ciscenja. lztok iz čistilne naprave v Sodincih je čist, kar dokazujejo priložene fotografije posnete na dan 8. 12. 2023, in naj takšen ostane tudi v bodoče.
Občina Ormož
