Kazniva dejanja, zaradi katerih je Borut Banfi sedel na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča, segajo v leti 2015 in 2016. Posebni oddelek specializiranega tožilstva mu je očital, da je od decembra 2015 do septembra 2016 tri mladoletnike ustrahoval, opravil neupravičeni osebni preiskavi in proti njim uporabil fizično silo, da bi iz njih izvlekel priznanje o tem, čigava je konoplja, težka 0,37 grama.
Po obtožbi naj bi storil kazniva dejanja izsiljevanja izjave, oviranja pravosodnih organov, neupravičene osebne preiskave in kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih oseb. Banfi je ves čas zanikal očitke tožilstva.
Višji sodniki so zaporno kazen zvišali
Sodnica Nataša Tomazini Tonejc je Banfija pred dvema letoma zaradi izsiljevanja izjave, dveh neupravičenih osebnih preiskav in kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja obsodila na leto in pol zapora, oprostila pa ga je kaznivega dejanja oviranja pravosodnih organov.
Višji sodniki so pritožbo obrambe zavrnili, ugodili pa so pritožbi tožilstva in Banfiju kazen zvišali na dve leti in pol zapora, oprostilni del sodbe so razveljavili. Državna tožilka je po ponovljenem sojenju zaradi oviranja pravosodnih organov za obtoženega znova predlagala dva meseca zapora, obramba obtoženega pa oprostilno sodbo. Enemu od mladoletnikov naj bi grozil, da bo »najebal«, če bo po pravici povedal, kaj se je dogajalo.
Odpoved in vikend zapor
Sodišče pa je tokrat sledilo predlogu tožilstva in Banfiju prisodilo dva meseca zapora, nato je to kazen združilo s kaznijo po že pravnomočni sodbi in mu izreklo enotno kazen dveh let in sedmih mesecev zapora. Upoštevalo pa je predlog obtoženega, da se tako izrečena kazen izvrši z vikend zaporom. To odločitev so nedavno potrdili tudi višji sodniki.
Banfi je po pravnomočnosti obsodbe dobil odpoved, njegova obramba pa je na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Pred časom so na spletišču sodne prakse objavili odločitev vrhovnih sodnikov, s katero so zahtevo obrambe kot neutemeljeno zavrnili, in ob tem še zapisali, da so jo vložili tudi iz nedovoljenega razloga. Banfiju so naložili plačilo 900 evrov sodne takse.
Obramba ni uspela s predlogom za razveljavitev sodbe
Obramba je trdila, da ni znakov očitanih kaznivih dejanj in predlagala, da vrhovni sodniki pravnomočno sodbo razveljavilo in vrnejo na okrožno sodišče pred spremenjen senat. Odvetniki so med drugim trdili, da je izsiljevanje izjave dokončano šele z dejansko izsiljeno izjavo ali izpovedbo. Iz opisa očitanih kaznivih dejanj po njihovem prepričanju ni razvidno, da bi Banfi od mladoletnikov izsilil izjavo. Trdijo, da v tem primeru ni opravljal uradnega zaslišanja. Med postopkom z mladoletniki naj bi bil le prisoten in naj ne bi izvajal nobenih policijskih pooblastil.
Po obtožbi pa naj bi Banfi kot uradna oseba uporabil silo in grožnjo, da bi izsilil izjavo. Pri ugotavljanju prekrška je kot policist uporabil silo proti trem mladoletnikom, zato da bi povedali čigava je najdena konoplja, enega mladoletnika je močno povlekel za pulover tako, da ga je strgal in ga z ročno svetilko udaril v trebuh. Drugega je z ročno svetilko udaril v rebra in mu grozil, če mu ni dovolj, da jih je enkrat že »fasal«. Tretjega najstnika pa je z dlanjo udaril po obrazu in glavi in ga z ročno svetilko dregnil v rebra, nanj vpil in mu grozil, da ga bo znova pretepel, pri tem pa jih je ves čas spraševal, čigava je konoplja.
Vrhovni sodniki so ugotovili, da iz opisa očitanih kaznivih dejanj izhajajo vsi zakonski znaki treh kaznivih dejanj izsiljevanja izjave. Zavrnili so trditev obrambe, da je to kaznivo dejanje dokončano šele z izsiljeno izjavo. Iz opisa pa je jasno, da je Banfi deloval kot policist in da se je vključil v obravnavo prekrška ter želel od mladoletnikov dobiti informacije o lastništvu droge.
Zahteval je, da se mladoletnik sleče
Po presoji vrhovnih sodnikov je neutemeljena tudi trditev obrambe, da ni vseh zakonskih znakov neupravičene osebne preiskave, češ da je to kaznivo dejanje mogoče storiti le tako, da se osebo fizično preišče, se je dotika, oziroma se preiščejo predmeti, ki jih ima pri sebi.
Banfi je, kot smo poročali, od mladoletnika zahteval, da se sleče, kar je ta tudi storil. Vrhovni sodniki se strinjajo, da za kaznivo dejanje neupravičene osebne preiskave ni pomembno, ali je Banfi mladoletnika fizično pregledal, se ga dotikal po oblačilih ali telesu, v njegovo zasebnost je posegel že z neupravičeno zahtevo, da se mora pred njim sleči do golega. Vrhovni sodniki so poudarili, da zahteva uradne osebe, ki nima ustavne oziroma zakonske podlage, da se posameznik do golega sleče in s tem pred njim razgali najintimnejše dele svojega telesa, pomeni enega najbolj grobih posegov v pravico do zasebnosti.
