Zaradi zaščite ranljivega naravnega okolja ter domorodnih rastlinskih in živalskih vrst je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skladu z evropsko uredbo o omejevanju tujerodnih invazivnih vrst že septemrba lani izdalo odločbo o odvzemu nutrij iz naravnega okolja na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB).
Izlov se bo začel v prihodnjih nekaj dneh, ukrep depopulacije, ki bo po besedah direktorja zavoda KPLB Janeza Kastelica trajal več let, pa ne zajema nutrij v središču Ljubljane, ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu, ampak samo tiste v občinah Ig, Brezovica in Vrhnika. Posebna pozornost bo namenjena bližini večjih naselij, saj se tam zaradi večje dostopnosti hrane lahko oblikujejo močna jedra, od koder se vrsta širi na druga območja. Lov se bo izvajal z uporabo pasti živolovk; v past denimo nastavijo jabolko, ujeto žival pa nato lovci ustrelijo v kletki. Sredstva za pasti so prišla iz podnebnega sklada, saj je izlov nutrij ukrep, s katerim se blažijo posledice podnebnih sprememb.
Pobegnile s farm in se razmnožile
Nutrija (imenovana tudi bobrovka) je rastlinojedi glodavec, ki izvira iz južne Amerike. V Sloveniji se je v naravo razširila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj primerkov pobegnilo s kožuhovinskih farm, kjer so jih nekoč umetno gojili zaradi krzna. V zadnjih desetih letih naj bi se število nutrij podvojilo, po nekaterih podatkih celo potrojilo. Niso več zgolj v Ljubljanici in na Ljubljanskem barju, širijo se tudi vzdolž Save proti Gorenjski in Zasavju, opažajo jih tudi ob Muri. »Skrb vzbujajoč je predvsem njen disperzijski potencial, saj osvaja vedno nova območja. Redni lovski napor preprosto ne zadošča več,« pravi dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije.
Proti izlovu več kot 20 tisoč podpisnikov peticije
Invazivna živalska vrsta v tujerodnih območjih s seboj prinese številne negativne vidike. Prisotnost nutrije vpliva na upad pestrosti in struktur mokrišč, populacije ptičev in školjk ter povzroča izginjanje ogroženih vrst. Nutrija povzroča tudi ekonomsko škodo na poljščinah ter gospodarsko škodo na hidroregulacijskih strukturah zaradi spodkopavanja, opozarja stroka. Nameravani izlov medtem razburja laično javnost. Oglasili so se nasprotniki iztrebljenja, ki so v peticiji proti pobijanju teh velikih glodavcev zbrali že več kot 20 tisoč podpisov Slovenk in Slovencev. Na Instagramu se je na to temo oglasila tudi partnerica predsednika vlade Roberta Goloba in velika ljubiteljica živali Tina Gaber. Pri objavi je sicer zagrešila prekršek, saj je nutrijam privoščila na tleh najden košček kruha; veljajo namreč za divjad in jih v mestu ni dovoljeno krmiti.
Meso nutrij primerna hrana za pse
Letos so za namene patološkega pregleda in ugotovitev zdravstvenega stanja populacije na Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani dostavili 80 nutrij. »Namen preiskav je oceniti zdravstveno stanje živali in primernost nadaljnje uporabe nutrij za prehrano živali. Na osnovi preliminarnih rezultatov raztelesb, parazitoloških in histopatoloških preiskav ocenjujemo, da je zdravstveno stanje nutrij v pregledani populaciji dobro in ne predstavlja znatnega tveganja za prenos bolezni na živali drugih vrst ali človeka,« pravi dr. Diana Žele Vengušt z inštituta. Preiskave sicer še potekajo, izvedli jih bodo na skupno sto primerkih.
Burgerji, cmoki in hotdogi pred leti hit v Moskvi
Guardian je leta 2016 poročal o restavraciji Bistro Krasnodar v središču Moskve, v kateri med drugim strežejo hamburgerje, hotdoge in cmoke iz mesa nutrij. Kot je povedal lastnik Tahir Holikberdijev, je burger sočen, okus mesa pa nekje med puranom in svinjino. Cena? 550 rubljev oziroma dobrih šest evrov. »Meso nutrije je tudi preprosto pripraviti. Če zajca ne kuhate dovolj dolgo, se bo meso posušilo v nekaj minutah, nutrija pa je prijetnega in sočnega okusa, ne glede na to, kako dolgo jo kuhate,« je še dejal. V Kirgizistanu in Uzbekistanu pa nutrije gojijo in prodajajo na tržnicah kot meso za reveže.
