Hrvaška privlačna za tujce
Na Hrvaškem je bilo treba lani za stanovanje ali hišo v povprečju odšteti skoraj 15 odstotkov več kot predlani. Po podatkih tamkajšnjega urada za statistiko je povpraševanje še vedno večje od ponudbe, zato bodo cene verjetno še rasle. Dovolj je namreč Evropejcev, ki imajo denar in kupujejo nepremičnine ob morju ali v večjih mestih, zlasti v Zagrebu, kjer luksuzne nepremične kupujejo predvsem hrvaški zdomci in tujci.
Rak rana slovenskega nepremičninskega trga ostaja veliko povpraševanje in pomanjkanje stanovanj, temu pa se v zadnjem času pridružujeta še porast stroškov v gradbeništvu in visoke cene zemljišč. Tudi na račun rastoče obrestne mere kreditov in inflacije pa se je začel nepremičninski trg nekoliko umirjati, ugotavljajo v Remaxu. »Deset- ali večodstotne letne rasti cen ne pričakujemo več, po drugi strani pa tudi ne velike pocenitve, saj se cene kreirajo glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Glede na to, da je ponudbe na mnogih trgih še zmeraj premalo glede na povpraševanje, število neprodanih novogradenj ni veliko, podjetja in prebivalstvo pa niso prezadolženi, zato v kratkem najbrž ne bo drastičnih sprememb.«
Ormož ostaja degradiran
A pri tem ne gre pozabiti na velike razlike med zahodnim in vzhodnim delom države. »Štajerska velja za precej stabilno področje, kar se tiče nihanja cen nepremičnin,« razlaga Mira Gašparič Petrovič iz ptujskega Remaxa. »Bolj me skrbi, kako bo na zahodu, kjer so cene podivjale in dosegajo štiri, pet, celo sedem tisoč evrov za kvadratni meter, kar je noro. Tako kot so strmo naraščale, lahko tudi strmo padejo in zamajejo tržišče. Tega na našem koncu ne bo, po mojem bodo cene ostale tu nekje. Če primerjamo Maribor, Slovensko Bistrico, Ptuj in Lenart, ugotovimo, da so cene stanovanj približno enake, precej degradiran pa ostaja Ormož, kjer so te še vedno precej nižje, pri čemer najbrž veliko vlogo igra dejstvo, da mesto nima avtocestne povezave.«
Obnovljena stanovanja v meščanskih hišah ptujskega jedra se ponujajo za 1.800 do 1.900 evrov na kvadratni meter, a zanje ni velikega zanimanja. »Velik minus stanovanj v starih delih mest so namreč problemi s parkiranjem, težava je tudi, če ni dvigala. Slednje je že od nekdaj razlog, da stanovanje ne gre dobro v prodajo. V stanovanjskih blokih, kjer se cene gibljejo med 1.200 in 1.700 evri, se prvo in drugo nadstropje prodata takoj, tretje in četrto pa že težko. Prav tako ni vseeno, ali je blok že energetsko saniran, ali ima novo streho in ali je prodajalec že menjal stavbo pohištvo; vse to vpliva na ceno. Novogradnje, ki jih ni veliko, se oglašujejo po 2.500 evrov, čeprav menim, da se na koncu prodajo za manj, a o tem se prodajalci z vsakim kupcem posebej pogajajo. V tem trenutku za 2.500 evrov na kvadratni meter prodajamo novogradnjo v Kidričevem, a je vprašanje, kolikšna bo končna cena.«
Lenartov nepremičninski bum
Naša sogovornica pravi, da so se v Mariboru cene nepremičnin v zadnjem času nekoliko odmaknile od Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta, saj prodajalci tam iztržijo tudi 2.500 evrov za kvadratni meter, a to je zelo odvisno od predela mesta. »Zanimiv primer pa je Lenart. Ko je pred leti mimo stekla avtocesta, je bil zaradi ugodnih nepremičnin zanimiv za priseljevanje in je doživel pravi nepremičninski bum, poleg tega je postal neke vrste strateška točka med Mariborom in Avstrijo, kamor se na delo vozi veliko tamkajšnjih prebivalcev. V 15 letih je Lenart doživel velik razvoj, ima vse, kar ponujajo precej večja mesta, a še vedno ostaja 'podeželski', res pa je, da so se zaradi vsesplošne infrastrukturne ekspanzije cene nepremičnin že zelo približale mariborskim in niso več tako ugodne, kot so bile.«
Informaciji, da naj bi se v prihodnjih petih letih preselilo kar 51 odstotkov Slovencev, delno prikimava tudi Gašparič Petrovičeva. »Selimo se veliko več kot v preteklosti. Priča smo zanimivemu dogajanju: še vedno se številni dnevni migranti iz vzhodne Slovenije vozijo na delo v prestolnico, so se pa ljudje iz zahodnega, bolj razvitega dela države začeli priseljevati na vzhod, ki je od nekdaj veljal za manj razvitega. Med razlogi so nižje cene nepremičnin, vse boljše prometne povezave, pa tudi večji mir, ki ga ponuja življenje na Štajerskem, Goričkem in v Prekmurju.«
-----
Največje podražitve v Estoniji
Nepremičnine pa niso zasoljene samo pri nas, pač pa po vsej EU in tudi drugod po svetu. V EU beležijo 8,4-odstotno rast cen, navaja Eurostat, kar pomeni, da je Slovenija nekje v zlati sredini, saj so se cene rabljenih stanovanj po podatkih Gursa v prvi polovici lanskega leta v primerjavi z drugim polletjem leta 2021 zvišale za 12 odstotkov,cene hiš pa za osem. Najbolj, za četrtino, so se nepremičnine podražile v Estoniji, za 21 odstotkov na Madžarskem, v Litvi pa za dobrih 19 odstotkov. Med evropskimi državami, kjer je nepremičninski trg v zadnjih letih dobesedno podivjal in so cene zrasle tudi za sto odstotkov, so poleg omenjenih treh še Luksemburg, Latvija, Avstrija in Češka. Kot kaže anketa, ki jo je za 22 evropskih držav naročila nepremičninska mreža Remax, negativne novice glede ekonomije investitorjev ne odvračajo od nakupa stanovanjskih nepremičnin; najbolj priljubljene destinacije za nakup so Španija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Francija, Avstrija, Grčija, Švica, Portugalska in Hrvaška. Za posebej zanimivo investicijo velja kategorija nakupa stanovanja za nadaljnjo oddajo. Glede tega so daleč na prvem mestu Bolgari, saj jih več kot tri četrtine načrtuje nakup take nepremičnine.
