Osebna asistenca (OA) je zakonsko urejena pomoč pri opravilih in dejavnostih, ki jih invalidna oseba ne more izvajati sama, a so tako doma kot zunaj doma vsakodnevni. Pogoj, da OA pridobi, je, da je stara od 18 do 65 let in pomoč potrebuje najmanj 30 ur na teden.
Uporabnikov te pravice je bilo v Sloveniji decembra lani sicer skoraj 4000, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je za storitve osebne asistence leta 2019 namenilo 34,5 milijona evrov in leta 2022 173,5 milijona evrov.
Ko je razvidno z družbenih omrežij, nekatere upravičence osebne asistence, ki so vključeni v Varstveno-delovne centre (VDC) ali Centre za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), torej v vzgojno-izobraževalne programe, moti, da jim od dodeljenega skupnega števila ur osebne asistence odštevajo ure vključenosti v omenjene institucije. Če je bilo denimo invalidu odobrenih 60 ur OA in je bil v CUDV ali VDC pet dni od 8. do 14. ure, so mu odšteli 30 ur in mu jih je za koriščenje ostalo samo še polovica – 30 ur, kar pa je problem tudi z vidika osebnega asistenta.
Računica ves čas
Ta mora namreč pri invalidu tedensko doseči 40 ur, če je pri njem zaposlen za polni delovni čas, kar pomeni, da mu 10 ur zmanjka in jih mora oddelati pri drugem ali več drugih upravičencih OA, kar pa ne za asistenta ne za uporabnika ni prav ugodno. Med drugim to pomeni več usklajevanja pri urniku in dosegljivosti asistenta. Da bi upravičenci imeli asistenta samo zase, se po naših informacijah zdaj marsikateri odpoveduje vključenosti v CUDV in VDC. Namesto ves teden tja hodijo samo dvakrat ali trikrat, da jim za osebnega asistenta ostane dovolj ur – torej 40.
Na problem odštevanja ur je opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in spregovoril o konkretnem primeru. Iz njegovega urada so namreč sporočili, da se je nanje obrnila mati 19-letnika, uporabnika osebne asistence, ki je v skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami vključen posebni program vzgoje in izobraževanja.
Sorazmerno zmanjšanje
Ob preklicu prvega vala epidemije koronavirusne bolezni so se mu začele od odobrenih ur osebne asistence odštevati ure, ko je vključen v vzgojno-izobraževalni program. Varuh je menil, da tretji odstavek 9. člena Zakona o osebni asistenci (ZOA) ne more biti pravna podlaga za zmanjševanje odobrenih ur osebne asistence za število ur vključenosti v posebni program vzgoje in izobraževanja. To je tudi sporočil ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Varuh je ob tem problematiziral tudi sedanji način zmanjševanja ur odobrene osebne asistence v primeru vključenosti uporabnika v druge storitve, kot to določa 9. člen ZOA. »Za vsako uro vključenosti v storitve se odobrena osebna asistenca zmanjša za uro. To pomeni, da na primer uporabniku, ki ima 40 ur odobrene osebne asistence in je 30 ur tedensko vključen v drugo storitev, preostane 10 ur razpoložljive osebne asistence za vseh preostalih 138 ur v tednu. Osebna asistenca je namenjena aktivnostim, ki potekajo prek celotnega dne: osebni pomoči uporabnika, pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, spremstvu, pomoči na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoči pri komunikaciji. Varuh zato meni, da bi bilo primerneje, da bi se z vključitvijo v določeno storitev obseg priznane osebne asistence zmanjšal zgolj sorazmerno, kar bi v navedenem primeru pomenilo, da bi se zaradi vključitve v drugo storitev posamezniku obseg ur osebne asistence zmanjšal za 30/168, saj je to delež ur v tednu, ko posameznik uporablja drugo storitev, torej na približno 33 ur osebne asistence,« so sporočili iz varuhovega urada.
Ministrstvo mu je sporočilo, da bo njegov predlog o sorazmernem odštevanju ur vključenosti uporabnika v druge storitve od ur storitev osebne asistence proučilo v okviru priprave sprememb in dopolnitev ZOA.
